Skoči do osrednje vsebine

Svet Evrope je zaključil nadzor nad izvrševanjem še 5 sodb ESČP proti Sloveniji

Odbor ministrskih namestnikov Sveta Evrope je zaključil nadzor nad izvrševanjem še 5 sodb Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), med drugim tudi v zadevi Mandić in Jović proti Sloveniji, ki se nanaša na neustrezne razmere v zaporu v Ljubljani med leti 2008 in 2012. Slovenija ima tako v postopku standardnega nadzora nad izvrševanjem le še 8 sodb ESČP (leta 2015 309 sodb in leta 2017 50 sodb), nobene pa v okviru okrepljenega nadzora. Zadnja obsodilna sodba ESČP proti Sloveniji je bila v primeru Rola izpred leta dni, tj. 4. 6. 2019.

Odbor ministrskih namestnikov Sveta Evrope v formaciji nadzora nad izvrševanjem sodb ESČP je 4. 6. 2020 odločil, da je Slovenija sprejela potrebne ukrepe, da se zaključi nadzor nad izvrševanjem edine sodbe pod okrepljenim nadzorom - zadeva Mandić in Jovič proti Sloveniji (sodba iz leta 2011, pravnomočna 2012), ki se nanaša na kršitev prepovedi nečloveškega in ponižujočega ravnanja zaradi prezasedenosti in neustreznih razmer v ZPKZ Ljubljana pretežno v obdobju od 2008 do 2012 ter na vprašanje učinkovitega pravnega sredstva.

V marcu 2018 je bila že sprejeta končna resolucija za t. i. klonske primere zadeve Mandič in Jović, v kateri je bil pozdravljen napredek glede razmer v zaporu Ljubljana. Kot izhaja iz takratnega akcijskega poročila, so bili sprejeti ukrepi, ki zapornikom in pripornikom zagotavljajo zadosten bivalni prostor, ki je v skladu s standardi Odbora Sveta Evrope proti mučenju (CPT). Temu pritrjujejo tudi ugotovitve CPT med zadnjim obiskom zaporov v Sloveniji v letu 2017. Od sodbe ESČP v zadevi Mandić in Jović so bile uvedene nekatere dodatne aktivnosti za zapornike in pripornike ter povečan čas prebit izven celic. Uveden je bil mehanizem za prerazporeditev zapornikov in pripornikov v primeru povečanega števila, nacionalni sistem izvrševanja skupnostnih sankcij (delovanje Uprave za probacijo), prav tako je na spletni strani Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij objavljena tudi statistika zasedenosti zavodov

V luči trajnejše rešitve se nadaljujejo aktivnosti za izgradnjo novega zapora v Ljubljani ter prenovo ženskega zapora na Igu. Slovenija je v akcijskem poročilu februarja 2018 podala pojasnila tudi glede učinkovitosti preventivnih in odškodninskih pravnih sredstev za pripornike in zapornike. V letu 2015 je bil dopolnjen Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij, ki omogoča vlaganje pritožbe in zahtevka za odškodnino tudi zaradi neustreznih razmer v zaporu, ki pomenijo mučenje ali nečloveško ravnanje, v letu 2017 pa je bil dopolnjen Pravilnik o izvrševanju pripora, ki izrecno določa možnost pritožbe pripornika v primeru neustreznega ravnanja in prezasedenosti. V prenovljenem akcijskem poročilu marca 2020 je Slovenija med drugim dopolnila podatke glede učinkovitega pravnega sredstva za zapornike oziroma pripornike v civilnih odškodninskih postopkih.

Po dodatno sprejetih ukrepih in prizadevanjih Ministrstva za pravosodje glede spremembe področne zakonodaje kot tudi ukrepov Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij, je Odbor ministrov 4. 6. 2020 sprejel končno resolucijo, v kateri je pozdravil vse navedene ukrepe in sprejel analizo sekretariata Oddelka za izvrševanje sodb ESČP glede učinkovitosti preventivnih in odškodninskih pravnih sredstev za pripornike in zapornike v Sloveniji ter sprejeto odškodninsko shemo primerjal z novejšo sodno prakso ESČP. Na ESČP proti Sloveniji ni vložena nobena pritožba povezana z razmerami v zaporih, kar dokazuje ustreznost vseh sprejetih ukrepov. Slovenija s tem dnem tudi nima več nobene sodbe ESČP v okviru okrepljenega nadzora.

Končne resolucije Odbora ministrov so bile po preučitvi pripravljenih akcijskih poročil sprejete tudi v zadevah Matko in Butolen (policijsko nasilje in neučinkovita preiskava v letih 1995 (Matko) in 2001 (Butolen)), A.V.  (neizvršitev pravice očeta do stikov z otroki) in Prebil (sodna razrešitev člana nadzornega sveta v gospodarski družbi).

Kot izhaja iz zadnjega poročila Odbora ministrov Sveta Evrope o nadzoru nad izvrševanjem sodb ESČP, Slovenija spada v skupino držav z najmanjšim številom neizvršenih sodb. V začetku junija 2020 ima Slovenija torej neizvršenih le še 8 sodb ESČP, kar je občuten napredek, če primerjamo s statistiko iz leta 2015 (neizvršenih 309 sodb ESČP), ki pa se je vsako leto izboljševala (konec leta 2017: 50 neizvršenih sodb, konec 2019: 13 neizvršenih sodb). Zadnja obsodilna sodba ESČP proti Sloveniji je bila v primeru Rola izpred leta dni, tj. 4. 6. 2019. Podatki o sodbah ESČP proti Sloveniji, kjer je bila ugotovljena kršitev Evropske konvencije o človekovih pravicah, ter o akcijskih poročilih o izvrševanju teh sodb so dostopni na tej spletni strani.