V razpravi ministrov EU, kjer sta sodelovala tudi komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja Janusz Wojciechowski in komisarka za zdravje in varnost hrane Stella Kyriakides, so se ministri danes podrobneje seznanili z bodočimi strategijami Komisije za spodbujanje in varovanje biotske raznolikosti ter vzpostavljanje pravičnega, zdravega in okolju prijaznega prehranskega sistema. To področje urejata strategiji »od vil do vilic« in Strategija za biotsko raznovrstnost do leta 2030 »Vrnimo naravo v naša življenja«. Slednja izpostavlja okolju prijazno pridelavo in proizvodnjo hrane s cilji za znatno zmanjšanje uporabe in tveganja uporabe kemičnih pesticidov ter uporabe gnojil in antibiotikov. Strategija »od vil do vilic« ima namen vnesti principe trajnostne pridelave, predelave in transporta hrane, oskrbe s hrano in njene potrošnje. Strategija za biotsko raznovrstnost pa naslavlja pomembno in zaskrbljujoče manjšanje populacij in izumiranje določenih vrst živali. Stična točka obeh strategij je prav kmetijstvo in ribištvo. Obe strategiji naslavljata vprašanje trajnostne in odgovorne rabe naravnih virov ter prehoda na trajnostne sisteme.

»Izvajanje Evropskega zelenega dogovora, skupaj z omenjenima strategijama, ki predvideva prehod na trajnostno, zeleno oz. podnebno nevtralno gospodarstvo do leta 2050, bo hkrati tudi prioriteta Slovenije ob predsedovanju«, je dejala ministrica dr. Pivčeva. »Na področju kmetijstva bo naša država v ospredje postavila spodbujanje prehoda kmetijstva na trajnostne oblike kmetovanja, ob obravnavi akcijskega načrta za ekološko kmetijstvo ter predlogov za zmanjšanje rabe fitofarmacevtskih sredstev«. Na vprašanje, kako države članice EU ocenjujejo posebne cilje, določene v obeh strategijah in kaj so glavni izzivi in priložnosti pri njihovem doseganju, je ministrica dejala, da je najprej treba izvesti celovito oceno učinka ukrepov, ki se bodo izvajali za dosego teh ciljev. »V tem okviru bo največji izziv dosledna povezava strateškega načrta SKP in zahtev nove zakonodaje.«

Ministri so se v razpravi osredotočili tudi na vzporeden proces reforme SKP in Zelenega dogovora ter poudarili, da morajo zahteve za kmete in kriteriji za Evropsko komisijo, ki bo ocenjevala strateške načrte SKP za obdobje 2021-2027, slediti zakonodaji SKP in ne smejo sloneti na pravno nezavezujočih strategijah ali priporočilih Komisije. Ministri so bili enotni, da morajo visoki standardi za proizvajalce hrane v EU pomeniti konkurenčno prednost in ne slabost v kontekstu mednarodne trgovine, pa tudi, da je treba nadaljevati s prizadevanji za  izboljšanje položaja kmetov v verigi preskrbe s hrano.

Ministri so večinoma podprli tudi nov predlog večletnega finančnega okvirja (VFO), ki povišuje sredstva za SKP, so pa opozorili tudi na potrebo po močnem proračunu, ki bo ustrezal visokim ambicijam, ki jih prinaša novo obdobje. Po mnenju ministrice je glede na velika pričakovanja glede obsega prispevka kmetijstva pri doseganju ciljev obeh strategij, revidirani predlog VFO korak v pravo smer. »Kriza pandemije Covid-19 je pokazala, da potrebujemo SKP, ki se lahko hitro in v zadostni meri odzove na različne krizne razmere. Zagotavljanje dodatnih sredstev v ta namen je zato potrebno, hkrati pa ohranjati raven obstoječe dohodkovne podpore kmetom. Zato je predlagano povečano financiranje politike razvoja podeželja, tako v okviru VFO, kot v novem instrumentu za oživitev gospodarstva, še posebej pomembno.«