Minister za obrambo mag. Matej Tonin je poudaril, da je Slovenija zgodba o uspehu, saj je v svetovnem vrhu po uspešnosti zajezitve epidemije, kar je rezultat skupnega prizadevanja zdravstvenega osebja in vseh, ki so pri tem sodelovali. Dvomesečno obdobje epidemije je minister ocenil kot svoje najtežje obdobje doslej in poudaril, da Slovenci, kadar je to potrebno, vedno stopimo skupaj. Imamo poseben državni načrt glede ukrepanja ob takih primerih, ki mu je vlada z vsemi sodelujočimi službami, predvsem pa s posebej za epidemijo ustanovljenim kriznim štabom sledila, čeprav ga vsi niti niso podrobno poznali, a se je hitro pokazalo, da bi ga morali posodobiti. Minister mag. Tonin je opozoril, da imamo pomanjkljivo logistično znanje pri dobavi zaščitne opreme, saj Zavod za blagovne rezerve ni bil dovolj usposobljen, niti ni imel dovolj kadra za nakup zaščitne opreme, zaradi česar je vlada ustanovila medresorsko skupino. Spomnil je na zelo kaotične razmere na trgu ter na naprezanja držav in posameznikov, da brez kančka solidarnosti poskrbijo le za svoje deležnike, ob tem pa izrazil upanje, da bodo Slovenija, EU, pa tudi drugi v primeru drugega vala drugače oziroma bolje delovali.

Minister za zdravje Tomaž Gantar je izrazil obžalovanje, da so nekateri epidemijo želeli izkoristiti v politične namene in spomnil, v kako veliki negotovosti smo ob izbruhu covid-19 bili. Kot je dejal, je za nazaj nekorektno ocenjevati vse podrobnosti, saj je bilo veliko neznank. Izpostavil je, da sta bila najbolj na udaru zdravstveni sistem in sistem socialno-varstvenih zavodov, ki sta bila v preteklosti zapostavljana, zlasti kadrovska podhranjenost pa je značilna tudi za druga področja. Zato, je dejal Gantar, so lahko zdravstveni delavci in vsi sodelujoči na odlične rezultate še toliko bolj ponosni. Obenem je povedal, da so v zdravstvu, pa tudi v drugih službah, prepoznali pomanjkljivosti ter izrazil namero, da se jih odpravi in da bomo na morebitni novi val pripravljeni.

Generalni direktor UKC Ljubljana Janez Poklukar pozorni na vse vidike in scenarije razvoja bolezni. Hitro prepoznali potrebo po usposabljanju širšega kroga zaposlenih, saj je potek bolezni drugačen, kot pri drugih boleznih dihal. Posebej pomembno zaščititi zaposlene – organizirali krizni štab ki je iskal najboljše rešitve. Pred epidemijo začeli z nabavo zaščitne opreme in poskrbeli za zadostno zalogo zdravil. V začetku aprila ob največjem razmahu epidemije so bili pripravljeni in opremljeni. Imamo dobro statistiko ozdravljenih in nizko stopnjo smrtnosti. Pokazale so se nekatere pomanjkljivosti, pri čemer nekatere lahko rešijo sami, na nekatere pa ukcl že nekaj časa opozarja – kadra je na področju zdravstva premalo. Pogoji za delo v ukcl niso ustrezni, potrebna je nadgradnja z vsemi drugimi ravnmi zdravstva v državi. Slovenija nujno rabi novo infekcijsko kliniko.

Udeleženci so dopoldne govorili o delovanju Službe za korporativno varnost in priprave na epidemijo, ukrepih za zajezitev epidemije, standardih in načrtovanju nabave zaščitne opreme ter usklajevanju ukrepov z intervencijskimi službami. Prof. dr. Bojana Beović je podala svoj pogled na delovanje Kriznega štaba Vlade in nadaljnja predvidevanja glede covid-19, nato pa so govorili o delovanju in sodelovanju vseh udeleženih služb med epidemijo pri nas. V popoldanskem delu bodo predstavili ugotovitve glede poteka priprav na epidemijo in ocenili sodelovanje služb. Jutrišnji, drugi dan posveta je namenjen predstavitvi vaje mehanizma Unije na področju Civilne zaščite Potres – SIQUAKE 2020, ki bo septembra v Sloveniji, ter poteku priprav na vajo oziroma izredni dogodek v Urgentnem centru UKCL.