Strategija od vil do vilic za preobrazbo prehranskega sistema in v povezavi s Strategijo za biotsko raznovrstnost do leta 2030 je del Evropskega zelenega dogovora, predstavljenega decembra 2019, po katerem naj bi Evropa do leta 2050 postala prva nevtralno podnebna celina na svetu. Strategiji sta bili objavljeni 20. 5. 2020, ravno na dan, ko na pobudo Slovenije obeležujemo svetovni dan čebel, ki po vsebini naslavlja podobne cilje.

Cilj strategije od vil do vilic, ki je tudi ključen del evropskega načrta za okrevanje od pandemije Covid-19, je okrepiti odpornost naših družb na prihodnje pandemije in grožnje, kot so vplivi podnebnih sprememb, gozdni požari, neustrezna prehranska varnost ali izbruhi bolezni.

Strategija bo omogočila prehod k trajnostnemu sistemu pridelave EU in predelave hrane, ki bo zagotovil prehransko varnost in dostop do zdrave hrane, pridelane na zdravem planetu. Vključuje 27 konkretnih ciljev za preobrazbo prehranskega sistema, med drugim zmanjšanje uporabe in tveganja pesticidov za 50 odstotkov, zmanjšanje uporabe gnojil za vsaj 20 odstotkov, zmanjšanjem prodaje antimikrobikov za rejo živali in v akvakulturi za 50 odstotkov ter povečanje deleža kmetijskih zemljišč za ekološko kmetovanje na 25 odstotkov. Strategija bo prinesla tudi ukrepe za boj proti goljufijam s hrano, vključno s krepitvijo zmogljivosti za izvrševanje in preiskovanje na ravni EU, ukrepe za pomoč potrošnikom pri izbiri zdrave in trajnostne hrane in zmanjševanju količine živilskih odpadkov. Strategija bo tako prispevala k uresničevanju krožnega gospodarstva ter k vzpostavitvi trajnostne potrošnje hrane in zagotavljanju cenovno dostopne zdrave hrane za vse.

Strategija naslavlja tudi vprašanje izboljšanja položaja kmetov v vrednostni verigi in prepoznava pomen pravičnega prehoda, izhajajoč iz dejstva, da so primarni proizvajalci v slabšem dohodkovnem položaju glede na preostalo gospodarstvo in da jih je zato treba podpreti pri prilagoditvah na trajnostne načine proizvodnje hrane ter jim zagotoviti primerne dohodke za preživetje.

V strategiji je izpostavljena tudi nujnost vzpostavitve zanesljivega in odpornega prehranskega sistema, kar je postalo izrazito ključno v kontekstu aktualne pandemije COVID-19, ki je pokazala tudi na šibkosti v delovanju evropskega prehranskega sistema.

Cilji Strategije od vil do vilic se močno prepletajo s cilji Strategije za biotsko raznovrstnost do leta 2030, z in tako krepita, združujeta naravo, kmete, podjetja in potrošnike v skupnih prizadevanjih za konkurenčno trajnostno prihodnost EU.
Nova strategija za biotsko raznovrstnost obravnava ključne dejavnike izgube biotske raznovrstnosti in vsebuje konkretne ukrepe za obnovo evropske biotske raznovrstnosti do leta 2030, vključno s preoblikovanjem vsaj 30 odstotkov evropskih kopenskih in morskih območij v učinkovito upravljana zaščitena območja in vrnitvijo zelo raznolikih krajinskih značilnosti na vsaj 10 odstotkov kmetijskih površin. Med konkretnimi ukrepi za obnovo evropske biotske raznovrstnosti do leta 2030 je poleg nove strategije EU za gozdove tudi načrt za posaditev najmanj treh milijard dodatnih dreves v EU do leta 2030.

Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030

Strategija Od vil do vilic