Ministri in vodje delegacij so v razpravi izmenjali poglede na nov EU4Health program, ki ga je konec maja 2020 predstavila Evropska komisija. Gre za nov ambiciozen samostojni zdravstveni program za obdobje od 2021 do 2027 v vrednosti 9, 4 mrd EUR.  Cilj programa je pomembno prispevati k okrevanju po COVID – 19 z izboljšanjem zdravja prebivalstva EU, krepitev odpornosti zdravstvenih sistemov in spodbujanje inovacij v zdravstvenem sektorju. Povedali so, katera področja programa ocenjujejo za prednostna v naslednjih sedmih letih in kako bi optimizirali sinergije med različnimi instrumenti in mehanizmi  financiranja, ki trenutno že delujejo v okviru EU.

Državna sekretarka Bregantova je v svoji intervenciji spodbudila Evropsko komisijo, da dolgotrajno oskrbo vključi kot prednostno področje, pozdravila načrtovane ukrepe, ki prispevajo k cenovni dostopnosti, razpoložljivosti in dostopnosti zdravil ter ukrepe za razvoj novih protibakterijskih zdravil.  Prav tako je opozorila na preventivne programe, ki obravnavajo glavne dejavnike tveganja za raka, kot so tobak, alkohol in nezdrava prehrana, vse večje breme duševnih motenj ter pomen digitalizacije v zdravstvenem sistemu. Pozdravila je dejstvo, da so v program vključene tudi naložbe  v kritično zdravstveno infrastrukturo. Kot so izpostavile države članice,  je tudi Slovenja izpostavila tudi vprašanje upravljanja programa in vpliva držav članic na odločitve v zvezi s cilji, financiranjem in implementacijo novega programa.

Zaradi izkušenj v zadnjih mesecih je  zdravje dejansko in kot vrednota postalo prioritetno področje tudi za EU in ga bo potrebno vključevati v pripravo vseh politik in še posebej v pripravo nove Farmacevtske strategije, ki jo Evropska komisija načrtuje pripraviti do konca leta 2020.

Države članice, vključno s Slovenijo so predlog novega zdravstvenega programa EU podprle in izrazile upanje, da bodo v prihodnje zdravstveni sistemi EU dovolj prožni za soočanje z novimi nevarnostmi za zdravje.

V nadaljevanju zasedanja je Evropska komisija predstavila strategijo o cepivih. Gre za pomembno iniciativo za pospešitev razvoja in zagotovitev proizvodnje ter distribucije cepiva v zvezi z boleznijo COVID – 19.

Komisija je predlagala finančno podporo proizvajalcem obetavnih cepiv iz razpoložljivih instrumentov EU, predvsem ESI (Emergency Support Instrument), kjer je na voljo 2 mrd EUR sredstev. EU bo racionalizirala postopek, ki bo omogočil hitrejšo izdajo dovoljenj za promet s cepivom, vključno z izvajanjem kliničnih preskušanj. Komisija je izpostavila nujnost skupnega dogovora vseh držav članic in to v najkrajšem možnem času. Zaprosila je za politično podporo in pooblastilo za enotno zastopanje in uporabo obstoječih mehanizmov pri pogajanjih s farmacevtsko industrijo. Predlog so podprli vsi ministri držav članic.

Hrvaško predsedstvo je predstavilo aktivnosti, ki jih je izvedlo na področju zdravja v prvi polovici letošnjega leta. Čas hrvaškega predsedovanja je močno zaznamovala nepredvidena epidemija novega virusa, zato zastavljeni načrt ni bil v celoti realiziran. Organiziranih in izvedenih pa je bilo veliko drugih aktivnosti, povezanih predvsem z epidemijo, sklicev izrednih srečanj ministrov na daljavo in sprejemom številnih priporočil in smernic zaradi pandemije.  

Ob zaključku srečanja je prihodnje, nemško predsedstvo predstavilo svoj progam, ki ga bo izvedlo v drugi polovici leta 2020. Osredotočili se bodo na naslednja področja in vsebine:  COVID-19 :izkušnje pridobljene v času pandemije,  pomanjkanje zdravil in aktivnih farmacevtskih substanc, digitalizacija in Evropski zdravstveni podatkovni prostor, evropski načrt za boj proti raku in globalno zdravje.

Z nemškim predsedovanjem se prične pomembno obdobje tudi za Slovenijo, saj se s tem začne izvajati tudi  skupni 18-mesečni program predsedovanja Svetu EU. Slovenija bo predsedovala v drugi polovici leta 2021, za Nemčijo in Portugalsko.