V letošnjem letu so se zaradi pandemije COVID-19 projekcije za slovensko, evropska in druga svetovna gospodarstva poslabšala. Slovenija si je po mnenju agencije v preteklem desetletju uspešne gospodarske rasti, razdolževanja privatnega sektorja ter zniževanja deleža javnega dolga v BDP zgradila močno pozicijo, kar ji omogoča, da se lahko uspešno bori proti negativnim posledicam pandemije in to brez dolgoročnih negativnih vplivov na njeno boniteto.

Močna gospodarska rast v Sloveniji v kombinaciji z visokimi presežki plačilne bilance v preteklih letih je ugodno vplivala na znižanje neto zunanjega dolga s preko 40 % BDP v letu 2012 na 10 % v letu 2019. Poleg tega je bila gospodarska rast uravnotežena in tako ni povzročala makroekonomskih neravnovesij. Upoštevaje vse te dejavnike je Slovenija v letošnjo gospodarsko recesijo vstopila veliko močnejša kot v gospodarsko krizo leta 2008/2009. Agencija je tudi prepričana, da učinkovit odgovor slovenske vlade skupaj z monetarno politiko ECB ohranja produktivno sposobnost slovenskega gospodarstva; agencija predvideva, da bo slovensko gospodarstvo pričelo okrevati že proti koncu letošnjega leta.

V trenutni bonitetni oceni Republike Slovenije je odražen visok BDP na prebivalca ter njeno članstvo v monetarni uniji. Nadalje agencija ocenjuje, da bo saldo plačilne bilance še naprej izkazoval presežek, javni dolg pa se bo ponovno začel zniževati v letu 2021. Ocena tudi priznava stabilni in učinkoviti institucionalni okvir Republike Slovenije.

Skratka, agencija s potrditvijo bonitetne ocene Republike Slovenije pričakuje, da bo gospodarska rast v letošnjem letu sicer negativna, vendar že v naslednjem letu nakazuje na pozitiven preobrat. Nova vlada, ki je na položaju od meseca marca, bo ostala osredotočena na omejevanje negativnih gospodarskih posledic pandemije. Poleg tega bo fiskalni odziv vlade pomagal blažiti neugodne vplive pandemije na trg dela in podjetništvo.