V konkretnem primeru smo prejeli pobudo iz katere vsebine je bilo razbrati, da je na kmetijskem zemljišču izvedena gradnja počitniškega objekta.

Gradbeni inšpektor je na podlagi stvarnih pristojnosti določenih v Gradbene zakonu, po uradni dolžnosti, kot prvi uvedel inšpekcijski postopek na kmetijskem zemljišču. Na inšpekcijskem pregledu na kraju samem je ugotovil, da je na kmetijskem zemljišču, izvedena gradnja dvoetažnega objekta, ki je od legalno zgrajenega stanovanjskega objekta oddaljen več kot 50m, in sicer cca 77m.

V inšpekcijskem postopku je bilo ugotovljeno, da je pristojna UE inšpekcijskemu zavezancu na obravnavanem zemljišču izdala gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta, majhno stavbo – lopo. Dovoljena je bila gradnja enoetažne in pritlične stavbe, namenjen za shranjevanje orodja. Gradnja stavbe je bila dovoljena na zemljišču, ki je po osnovni namenski rabi opredeljeno kot kmetijsko zemljišče. Na podlagi Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev občine je gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov izjemoma dovoljena tudi na kmetijskem zemljišču in gozdnem zemljišču, vendar le v primeru, da se lokacija nameravane gradnje objekta nahaja v neposredni bližini stavbnega zemljišča, stavbišča ali legalno zgrajenega objekta tako, da je oddaljenost mesta nameravane gradnje maksimalno 50 m od stavbnega zemljišča, stavbišča ali legalno zgrajenega objekta.

V inšpekcijskem postopku je bilo opravljeno zaslišanje inšpekcijskega zavezanca, ki je med drugim izjavil,  da je dvoetažno stavbo zgradil na drugi lokaciji, saj bi na dovoljeni lokaciji stala sredi travnika, kjer poteka košnja in bi bila zato moteča. Nadalje je izjavil, da je zgornja etaža v celoti lesena, zato je bil mnenja, da jo lahko dodatno izvede.

Na podlagi zbranih dejstev in dokazov v konkretnem inšpekcijskem postopku, je gradbeni inšpektor ugotovil, da je gradnja dvoetažne stavbe izvedena v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem. Presežena je dovoljena etažnost stavbe in bistveno spremenjena dovoljena lokacija objekt. Ker obravnavano stavbo zaradi spremenjene lokacije ni mogoče uskladiti z izdanim gradbenim dovoljenjem, le ta predstavlja nelegalen objekt.

Zaradi ugotovljenih kršitev določil Gradbenega zakona je gradbeni inšpektor v konkretni zadevi izdal inšpekcijsko odločbo in izrekel ukrep zaradi nelegalnega objekta.  V odločbi je odrejena takojšnja ustavitev gradnje obravnavanega objekta ter odrejen rok za odstranitev objekta na stroške inšpekcijskega zavezanca ter vzpostavitev prejšnjega stanja zemljišča. Prav tako je na podlagi izdane inšpekcijske odločbe zemljiškoknjižno sodišče v zemljiško knjigo k zemljišču, na katerem je izveden nelegalen objekt, vpisalo zaznambo posebnih prepovedi, ki inšpekcijskemu zavezancu za obravnavan objekt med drugim prepovedujejo izvedbo komunalnih priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo; vpis in spremembe vpisov v zemljiški knjigi; promet z objekti ali zemljišči, na katerih so; sklepanje pravnih poslov; sklenitev kreditnih, zavarovalnih, najemnih, zakupnih, delovršnih in drugih pravnih poslov ter določitev hišne številke.

Inšpekcijski zavezanec je zoper inšpekcijsko odločbo vložil pritožbo, vendar jo je Ministrov za okolje in prostor kot neutemeljeno zavrnilo ter ugotovilo, da je odločitev gradbenega inšpektorja pravilna in v zakonu utemeljena.

Ker inšpekcijski zavezanec v odrejenem roku iz inšpekcijske odločbe ni odstranil nelegalno zgrajen dvoetažni objekt, je gradbeni inšpektor uvedel izvršilni postopek in zavezancu določil naknadni rok za odstranitve. Hkrati je bil inšpekcijski zavezanec opozorjen, če ne bo izvrši odrejeno obveznost, bo to dejanje opravil pooblaščen izvajalec na stroške zavezanca. O datumu in uri izvršbe bo zavezanec naknadno obveščen z obvestilom.

Pristojna UE je na podlagi izdane inšpekcijske odločbe uvedla postopek zaradi degradacijo in uzurpacijo postopka ter odmerila nadomestilo za izveden nelegalni objekt v višini 3.320 evrov.

Gradbeni inšpektor je zoper inšpekcijskega zavezanca uvedel prekrškovni postopek zaradi  izvajanja gradnje brez ustreznega pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Zakon za takšno kršitev predpisuje globo v razponu od 1.000 do 3.000 evrov za posameznika.

Inšpekcijski zavezanec v inšpekcijskem postopku sicer lahko obravnavan objekt legalizira, seveda če je legalizacija takšnega objekta po zakonu sploh možna in se tako izogne stroškov izvršilnega postopka oziroma odstranitve.

S predstavitvijo konkretnega inšpekcijskega primera želi gradbena inšpekcija opozoriti investitorje na znatne materialne in finančne posledice izvajanja nelegalnih gradenj objektov.

Zato svetujemo, da si investitorji pred pričetkom novogradenj, rekonstrukcij in spremembe namembnosti objekta pridobijo pravnomočno gradbeno dovoljenje ter da je gradnjo izvajajo skladno z gradbenim dovoljenjem. Naj še poudarimo, da gradbeno dovoljenje namreč dovoljuje, da investitor zgradi samo takšen objekt in pod takšnimi pogoji, kot so določeni v gradbenem dovoljenju. Če pa investitor namerava graditi drugače objekt, pa si mora pridobiti ustrezno gradbeno dovoljenje in objekt zgraditi tako, kot mu je dovoljeno.