Minister komisarki: Slovenija ima visoka pričakovanja o novem paktu o migracijah in azilu
Komisarka je ministra seznanila s trenutnim stanjem priprave novega pakta in predstavila osnovne elemente besedila. V paktu bo več poudarka na sodelovanju s tretjimi državami izvora in tranzita, postopkih na zunanji meji Evropske unije in vračanju. Tako naj bi države na zunanji meji s pomočjo agencij Evropske unije najprej ugotovile identiteto tujca na meji, morebitne varnostne zadržke in zdravstveno stanje. Temu bi sledil mejni postopek, v katerem bi določili osebe, potrebne zaščite, za ostale pa bi se izvedel postopek vračanja. Komisarka je poudarila pomen učinkovitega vračanja in predstavila tudi idejo o vzpostavitvi koordinatorja EU za vračanje.
V zameno za breme držav ob zunanji meji Evropske unije zaradi mejnih postopkov Evropska komisija predvideva košaro solidarnostnih ukrepov, udeležba v mehanizmu solidarnosti pa bi bila obvezna za vse države članice. Države članice bi lahko solidarnost s prizadetimi državami izkazale s sodelovanjem pri premeščanju (relokaciji), postopkih vračanja ali drugače.
Minister Hojs se je komisarki zahvalil za povabilo k pogovoru in izrazil visoka pričakovanja Slovenije glede novega pakta. »Pričakujete lahko podporo slovenskega predsedstva v procesu iskanja rešitev za izzive, ki so pred nami,« je dejal minister in dodal, da bi morali rešitve poiskati čim prej.
»Za Slovenijo je bistvenega pomena zajeziti nezakonite migracije, boljše upravljati z zunanjimi mejami Evropske unije, učinkovito vračanje in vrnitev k normalno delujočemu schengenskemu območju,« je slovensko stališče povzel minister Hojs. Zavzel se je za čimprejšnjo reformo Skupnega evropskega azilnega sistema, ki bi ga morali dopolniti z ločenim mehanizmom za delovanje v situaciji nesorazmernega pritiska. Minister je poudaril tudi, da Slovenija nasprotuje obveznemu premeščanju migrantov, to bi namreč lahko bil dodatni faktor potega za nezakonite migracije. Minister je izrazil tudi pričakovanje, da bi Evropska unija, zlasti Evropska služba za zunanje delovanje, prevzela večjo vlogo pri dogovorih s tretjimi državami.