V prvem sklopu srečanja so ministri razpravljali o operativnem delovanju EU, zlasti o vprašanju generiranja sil v operacijah in misijah ter operaciji Irina. Razprava je bila namenjena tudi novim orodjem za izboljšanje operativnega segmenta Skupne varnostne in obrambne politike (SVOP), kjer so ministri predstavili stališča glede Evropskega mirovnega sklada (EPF) in koncepta koordinirane pomorske prisotnosti.

Minister mag. Matej Tonin je povedal, da je Republika Slovenija v času epidemije COVID-19 v največji možni meri zagotavljala varno, kontinuirano in ustrezno prilagojeno sodelovanje oziroma prispevek v mednarodne operacije in misije ter hkrati ustrezno razpoložljivost sil v domovini in dodal, da bomo tudi v prihodnje ostali zavezani sodelovanju v misijah in operacijah EU, v katere bomo prispevali sile in zmogljivosti skladno s svojimi zmožnostmi. Slovenija podpira in se zavzema tudi za čimprejšnjo dosego dogovora glede sklepa Sveta o EPF je sklenil minister Tonin.

V drugem sklopu so ministri ocenili napredek pri obrambnih pobudah. Osnova za razpravo je bilo letno poročilo Visokega predstavnika o statusu implementacije PESCO za leto 2020, kjer je v ospredju vprašanje krepitve operativnih zavez in projektov. Ministri so razpravljali tudi o končni rešitvi problematike vključevanja tretjih držav v PESCO projekte ter koherenci med obrambnimi iniciativami in o strateškem kompasu, katerega namen je na bolj koherenten način povezati strateško in operativno raven doseganja ambicij. Nemčija in Francija sta pred kratkim v zvezi s tem pripravili miselni dokument, v katerem so začrtani obseg in nadaljnji koraki. Glede problematike tretjih držav se Republika Slovenija že ves čas zavzema za pripravo jasnih pravil, na podlagi katerih bo možno za vsak projekt oceniti, ali doprinos tretje države v posameznem projektu predstavlja tolikšno dodano vrednost, da je takšno sodelovanje smiselno. Republika Slovenija je podprla miselni dokument glede strateškega kompasa, ki sta ga skupaj pripravili Francija in Nemčija, saj le-ta že umešča pripravo ocene ogroženosti in oblikovanje Strateškega kompasa v kontekst EU po epidemiji COVID-19. Verjamemo, da se s tako zastavljenim strateškim orodjem lahko izboljša koherentnost obrambnih pobud, kar bo za posledico imelo lažje in bolj učinkovito odločanje.

Tretji sklop je obsegal teme zagotavljanja primerne ravni materialne in finančne podpore in pospešitve strukturnih rešitev glede delovanja Vojaške zmogljivosti za načrtovanje in izvajanje operacij. Kljub pandemiji še vedno obstajajo vse tiste grožnje, s katerimi smo se soočali pred COVID-19. V tej luči je pomembno, da se v večletnem finančnem okvirju EU ter nacionalnih proračunih držav članic namenja dovolj sredstev za obrambne pobude. Navsezadnje so se vojaške sile tudi v času boja proti širjenju okužbe izkazale kot ključne v podpori civilnim službam, zdravstvu, pri prevozu ljudi in transportu zaščitnih sredstev. Republika Slovenija ocenjuje prenovljeni predlog večletnega finančnega okvira EU 2021-2027 in novega Instrumenta za okrevanje kot korak v pravo smer. Pri tem ocenjuje, da so za obrambne pobude v predlogu predvidena zadostna finančna sredstva.

Ob robu zasedanja je bil organiziran sestanek usmerjevalnega odbora Evropske obrambne agencije (EDA), ki je razpravljal o prihodnjem razvoju agencije. Vsebina pogovorov se je nanašala predvsem na nadaljevanje obrambno-varnostnih in zunanjepolitičnih procesov, ki so zaradi pandemije COVID-19 nekoliko zastali. V ospredju so bile vsebine povezane z misijami in operacijami, obrambnim iniciativami EU in financiranjem le-teh.