Na neformalnem svetu EU za splošne zadeve o finančnem svežnju za okrevanje in 18-mesečnem programu tria Nemčije, Portugalske in Slovenije
- Ministrstvo za zunanje zadeve
Razpravljali so tudi o stanju v pogajanjih med EU in Združenim kraljestvom ter se seznanili z 18-mesečnim programom Sveta, pri oblikovanju katerega je sodelovala tudi Slovenija kot ena od treh naslednjih predsedstev.
Člani Sveta za splošne zadeve so razpravljali o prenovljenem predlogu večletnega finančnega okvira za obdobje 2021-2027 ter o instrumentu za okrevanje. Predstavili so stališča do obsežnega predloga Komisije in večinoma pozdravili njegovo usmerjenost v prihodnost in osredotočenost na odpravljanje posledic krize, ki jo je povzročila pandemija. Države članice imajo najbolj nasprotujoča si stališča pri vprašanju razmerja med posojili in nepovratnimi sredstvi ter metodi dodelitve sredstev.
Državni sekretar Dovžan je poudaril, da je potrditev ambicioznega svežnja za okrevanje strateškega pomena za EU in se zavzel, da bi bil dogovor o finančnem svežnju sklenjen čim prej. Izrazil je načelno strinjanje s predlaganim obsegom sredstev Instrumenta za okrevanje ter z razmerjem med nepovratnimi sredstvi in posojili. Pri tem je pomembno, da se dovolj velik delež sredstev nameni državam članicam v obliki nepovratnih sredstev. Državni sekretar je v okviru Instrumenta za okrevanje podprl predlog o povečanju sredstev za Sklad za pravični prehod, Sklad za razvoj podeželja in za kohezijsko politiko v okviru pobude ReactEU. Ponovno je izpostavil pomen kohezijskih sredstev za Slovenijo in s tem v zvezi opozoril na problematiko uporabe statističnih podatkov in Zahodne Slovenije. Dovžan je izrazil pričakovanje, da bo problematika Slovenije primerno naslovljena v nadaljnjih pogajanjih.
Člani Sveta za splošne zadeve so se seznanili tudi z aktualnim stanjem v pogajanjih med EU in Združenim kraljestvom, ki ga je predstavil glavni pogajalec EU Michel Barnier.
V sklopu predstavitve 18-mesečnega programa Sveta je državni sekretar Dovžan navedel, da naše tri države nosijo veliko odgovornost in da si bo Slovenija kot ena od naslednjih predsedujočih držav prizadevala za izboljšanje dejanskih zmogljivosti EU in njenih držav članic za soočenje s krizami, kot so pandemija, kibernetski napadi večjih razsežnosti ali migracijski pritiski. Pozornost se bo posvečala tudi popolnemu delovanju evropskega gospodarstva z upoštevanjem zelenega prehoda in digitalne preobrazbe, ter nadaljevanju politike širitve EU in v tem kontekstu napredku reform v državah Zahodnega Balkana. Poudaril je, da smo zelo zadovoljni s sodelovanjem z Nemčijo in Portugalsko v okviru usklajevanj 18-mesečnega programa tria, ki bo določil glavna področja dela za prihodnje leto in pol. Večmesečni proces usklajevanja besedila 18-mesečnega programa je potekal zelo konstruktivno in v duhu prijateljskega sodelovanja z našima partnericama.
Dodatne informacije: