Vlada namreč meni, da je za dosego ciljev predlagateljev zakona, vlada že sprejela ustrezne sklepe in zastavila pravilno in pravno utečeno pot, ko je kot skupščina Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) 13. junija 2019 sprejela sklep, kjer je DUTB naložila obveznost odplačnega prenosa nepremičnin na Stanovanjski sklad RS (SSRS). Gre za nepremičnine, ki so bile potrjene s strani SSRS. Prenos nepremičnin se je izvedel na podlagi neodvisne cenitve cenilca vrednosti nepremičnin, ki sta ga skupaj izbrala SSRS in DUTB. Sredstva SSRS za odplačni prenos je zagotovila vlada, ko bo kot ustanoviteljica SSRS zagotovila proračunska sredstva za povečanje namenskega premoženja SSRS. Enako bo narejeno za nadaljnjih šest nepremičnin, ki jih je SSRS ocenil kot primerna za gradnjo javnih najemnih stanovanj.
S predlogom Zakona o dopolnitvi Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank, kot je vložen v zakonodajni postopek, pa predlagatelj posega v bistvo ureditve Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank in sam namen ustanovitve DUTB, ki je zagotoviti gospodarno uporabo sredstev proračuna in njihovo povrnitev. Predlagan neodplačen prenos premoženja pa sam po sebi nasprotuje gospodarni rabi sredstev.

Na odboru je vlada dala soglasje Ministrstvu za infrastrukturo, da lahko na nivoju skupine proračunskih uporabnikov prevzema in plačuje obveznosti na namenskih proračunskih postavkah preko načrtovanih pravic porabe v sprejetem proračunu za leto 2020, in sicer v bilanci odhodkov največ do skupne višine 216,3 mio evrov.
Za nemoteno izvajanje večletnih operativnih načrtov vlaganj v promet in prometno infrastrukturo in s tem doseganje ciljev Nacionalnega programa razvoja prometa v Republiki Sloveniji za obdobje do leta 2030 je potrebno zagotoviti zadostno proračunsko financiranje. Med ključnimi viri so namenska sredstva.
Ministrstvo za infrastrukturo ima v sprejetem proračunu za leto 2020 načrtovanih 187,7 mio evrov namenskih sredstev. Upoštevajoč realizacijo v letu 2019 v višini 251,7 mio evrov, ki je presegla načrtovane odhodke ob rebalansu za 65 mio evrov in je dosegla približno 90 % dovoljene porabe po sklepih vlade, se ostanek prenaša v leto 2020. Približno dve tretjini prenosa predstavljajo prispevki in pristojbine, predvsem sredstva po Zakonu o zagotavljanju sredstev za investicije v prometno infrastrukturo, razliko pa sredstva najemnin (trženje JŽI, letališka infrastruktura), nadomestil za dodelitev služnostne in ustanovitve stavbne pravice (avtoceste, letališča), odškodnin, prodaje/ zamenjave stvarnega premoženja.
V letu 2020 je potrebno zagotoviti nemoteno izvrševanje obveznosti ter s tem stabilne okoliščine za učinkovito izvedbo operativnega načrta vlaganj v promet in prometno infrastrukturo. Načrtovana namenska sredstva v okviru proračuna za leto 2020 ne zadostujejo za pokrivanje pričakovanih obveznosti. Zato se predlaga povečanje dovoljene porabe odhodkov na namenskih postavkah Ministrstva za infrastrukturo v letu 2020 do skupne višine 216,3 mio evrov. Dodatnih 28,6 mio evrov je potrebnih predvsem za vlaganja v zmogljivo železniško infrastrukturo in državno cestno omrežje, ki omogočajo kvalitetne storitve prevoza potnikov in blaga.

Vlada je sprejela tudi sklep, da se poveča namensko premoženje in kapital Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada, in sicer v višini 107.146,07 evrov. 
Povečanje namenskega premoženja Eko sklada bo namenjeno kreditiranju različnih okoljskih naložb pravnih oseb, samostojnih podjetnikov in zasebnikov ter občanov, predvsem naložb v ukrepe obnovljivih virov energije z namenom zmanjševanja emisij toplogrednih plinov. Vsako povečanje namenskega premoženja Eko sklada pomeni povečanje sredstev, ki se jih lahko podeljuje z ugodnejšo obrestno mero.

V veljavni načrt razvojnih programov 2020-2023 je bil na odboru uvrščen nov projekt »Nakup električnega vlaka v Arboretumu Volčji potok. 
Vrednost nakupa električnega vlaka znaša 346.300,00 evrov brez DDV. Ministrstvo za okolje in prostor bo iz sredstev Sklada za podnebne spremembe krilo nakup v vrednosti 311.670,00 evrov, kar pomeni 90 % investicije, Arboretum Volčji Potok pa razliko 34.630 evrov. Del poslanstva upravljavca je, da ta kulturni spomenik predstavlja javnosti. Prezentacija 85 ha velikega parka, ki se varuje kot spomeniška celota, zahteva premagovanje večjih razdalj, zato je vodenje obiskovalcev brez prevoznega sredstva dolgotrajno in manj učinkovito in ni primerno za vse skupine obiskovalcev. Sploh za ranljive skupine obiskovalcev z različnimi oblikami omejitev je ogled praktično nemogoč. Te skupine predstavljajo sorazmerno velik delež obiskovalcev. Iz navedenih razlogov v parku od leta 2006 vozi vlak na dizelski pogon. Vlak je med obiskovalci zelo priljubljen. Že trinajst let preko poletja vozi vsak dan, preostale mesece obratovanja pa vsak vikend, tako, da je ves čas v rabi. Kljub stalnim vzdrževalnim popravilom je vlak dotrajan, v prihodnosti bodo potrebna popravila za namen stalnega nemotenega obratovanja. Poleg stroškovne neučinkovitosti se z obratovanjem vlaka ustvarjajo visoke emisije toplogrednih plinov. V parku, ki je kulturni spomenik državnega pomena in naravna vrednota državnega pomena, bo električni vlak, ki bo nadomestil stari vlak na dizelski pogon, pomenil zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ter povečal stroškovno učinkovitost.

Na odboru je vlada v veljavni načrt razvojnih programov 2020-2023 uvrstila projekt »Nadhod Sonce Rogaška Slatina«.
Gre za izgradnjo nadhoda »Sonce« (mostu) kot neposredne povezave za kolesarje in pešce, v dolžini 182 metrov, in sicer od promenade med restavracijo Sonce in Poslovnim centrom Sonce ter vznožjem Tržaškega hriba v Rogaški Slatini. Na ta način bo omogočeno varno, neovirano in trajnostno naravnano prečkanje Celjske ceste, železniške proge in ceste na Tržaški hrib. Vrednost investicije je 1.477.300 evrov. Ministrstva za okolje in prostor bo iz sredstev Sklada za podnebne spremembe krilo investicijo v vrednosti 1.192.204,76 evrov, kar pomeni 76 % celotne investicije, Občina Rogaška Slatina pa razliko v višini 285.095,24 evrov. Investicija bo predvidoma zaključena v prihodnjem letu.
Osnovni namen investicije je spodbujanje trajnostne mobilnosti oziroma omogočanje varne, udobne in neposredne dnevne mobilnosti s kolesom ter peš in s tem preusmerjanje individualnih prevozov z avtomobili. Naložba bo prispevala k razvoju trajnostne mobilnosti in s tem k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, izboljšanju kakovosti zraka v mestu, boljši povezanosti urbanega območja z njenim zaledjem, avtomobilski razbremenitvi centra, izboljšanju kakovosti življenjskega prostora v urbanem območju in povečanju prometne varnosti.

Vlada je potrdila tudi spremembo projektov Protipoplavni ukrepi  Zbelovo – Mlače in Protipoplavni ukrepi ob Voglajni s pritoki  - faza C
V  Načrtu razvojnih programov 2020-2023 se bosta spremenila projekta Protipoplavni ukrepi  Zbelovo – Mlače in Protipoplavni ukrepi ob Voglajni s pritoki  - faza C. Namen investicije je zavarovanje naselij Zbelovo in Mlače pred visokimi vodami Dravinje. V sklopu projekta je predvidena ureditev odseka pod naseljem Loče, dolvodno od sotočja z Oplotnico ter nad sotočjem z Ličnico. Za doseganje večje poplavne varnosti so v  naseljih Mlače in Zbelovo načrtovani protipoplavni ukrepi, ki bodo izvedeni delno kot nasip, delno kot visokovodni zid. V sklopu projekta bo na obeh odsekih izvedena tudi odvodnja zalednih voda s črpališčem padavinskih voda ter ureditev meteorne kanalizacije v Zbelovem.  Nova ocenjena vrednost investicije po tekočih cenah znaša 1.987.663,56 evrov z DDV.
Predmet novelacije investicijskega programa projekta » Protipoplavni ukrepi ob Voglajni s pritoki v Šentjurju – faza C« je prikaz učinkov in rezultatov finančne ter ekonomske analize s prikazom upravičenosti izvedbe projekta ob upoštevanju vseh sprememb, ki so nastale v času od potrditve predhodno izdelanega investicijskega programa (IP). Faza C3 je zaključena, tako je predmet obravnave novelacije IP samostojna faza C1a. Z izvedbo te faze se bo izboljšala poplavna varnost v naselju Hruševec ob Kozarici na zahodnem delu Šentjurja. V sklopu investicije se bo izvedel visokovodni zid v skupni dolžini 235 m, zemeljski nasip v dolžini 790m, vzpostavil se bo projektiran pretočni profil v strugah Hudičevega grabna in Kozarici v skupni dolžini 562 m. Zgradil se bo razbremenilni kanal v dolžini 970 m ter sedem novih prepustov. Nova ocenjena vrednost investicije po tekočih cenah znaša 2.441.347,00 evrov z DDV.

V veljavni Načrt razvojnih programov 2020-2023 je vlada uvrstila tudi nov projekt »Razširitev zmogljivosti podjetja Varovanje Galekom«.
Na osnovi programov spodbujanja konkurenčnosti in ukrepov razvojne podpore Pokolpju je MGRT objavil javni razpis za spodbujanje začetnih investicij in ustvarjanja novih delovnih mest na območju občin Osilnica, Semič, Metlika, Kočevje, Črnomelj, Loški Potok in Kostel v letu 2020. Na razpis je pravočasno prispelo 5 vlog.
VAROVANJE GALEKOM d.o.o. je srednje veliko podjetje, skupna vrednost projekta je 300.693,70 evrov. Upravičeni stroški za projekt znašajo 143.915,64 EUR, zato so bila prijavitelju, upoštevaje pravila državnih pomoči odobrena nepovratna sredstva v višini 50.000,00 EUR, kar predstavlja 34,74 % vrednosti upravičenih stroškov.
Za sofinanciranje v letu 2020 je bilo razpisanih skupaj 410.344,00 EUR. Sredstva so dodeljena kot državna pomoč po Regionalni shemi državnih pomoči.

Na današnji seji vladnega odbora za državno ureditev in javne zadeve je vlada v veljavni Načrt razvojnih programov 2020-2023 uvrstila projekt ''Obnova cerkve sv. Janeza Krstnika v Žički kartuziji''.
Žička Kartuzija je bila ustanovljena v 12. stoletju, v 14. stoletju se je samostan ponašal s knjižnico z več kot dva tisoč knjigami, knjižnica je bila takrat manjša le od vatikanske. Kartuzijani pa so se med drugim ukvarjali tudi z naravnim zdravilstvom, lekarništvom, vinogradništvom, mlinarstvom, opekarstvom, steklarstvom. Danes je Žička kartuzija kulturni spomenik državnega pomena. Osnovni namen investicije - sredstva se namenjajo za projekt delne rekonstrukcije strehe, pred tem so potrebna konservatorska dela na zidovih redovne cerkve sv. Janeza Krstnika - je zagotavljanje javnega interesa države s spodbujanjem obnavljanja in prezentacije kulturnih spomenikov ter ohranitev zelo pomembnega arhitekturnega kulturnega spomenika kot enega glavnih spomenikov zgodnjega kartuzijanskega stavbarstva v evropskem prostoru. Celotna vrednost projekta znaša 2.000.000,00 EUR.

V želji povečati možnosti odraslim prebivalcem Slovenije, da se vključijo v programe in dejavnosti izobraževanja odraslih, je vlada na seji odbora sklenila, da v veljavni Načrt razvojnih programov uvrsti projekt »Izobraževanje odraslih 2020-2021«. Cilj je hkrati te možnosti prostorsko razpršiti ter zagotoviti vsebinsko raznolikost programov in dejavnosti.
Vrednost projekta znaša 600.000 evrov. Financiral se bo iz proračunskih sredstev, in sicer 300.000 evrov v ta namen letos in prav toliko v prihodnjem letu.