Ministrica je izpostavila, da je zadnje mesece delo ne samo uprave, ampak cele države, zaznamovala epidemija korona virusa. Pohvalila je zaposlene v zaporskem sistemu, ki so že v samem začetku prepoznali možne vstopne točke virusa in se temu primerno organizirali ter tako zaščitili zdravje tako zaposlenih kot tudi zaprtih oseb. Zato se uprava lahko pohvali z minimalnim številom okuženih v času epidemije - dveh zaprtih osebah, med zaposlenimi pa potrjenih okužb ni bilo. Na Ministrstvu za pravosodje smo nemudoma pristopili tudi k pripravam na morebitni drugi val epidemije. 

Generalni direktor mag. Bojan Majcen je ministrici predstavil rezultate dela URSIKS v lanskem letu. Najpomembnejše je, da so bile v zavodih za prestajanje kazni zapora v lanskem letu vseskozi zagotovljene stabilne varnostne razmere, kljub izrednemu povečanju števila pripornikov tujcev. Pristojne službe uprave so vse naloge, vezane na zagotavljanje varnosti, opravile korektno in profesionalno. V letu 2019 tudi ni bilo nobenega pobega iz zaprtega dela zavoda ali med spremstvom. Pogovor je danes tekel tudi o kadrovski problematiki, predvsem v luči pomanjkanja pravosodnih policistov. Uprava svoje aktivnosti zato usmerja v promocijo tega poklica – »Poklica, s katerim rasteš!«.

Po pogovoru je sledil ogled prostorov zavoda Ig. Gre za grajsko stavbo, staro več kot 500 let, za katero je predvidena obnova in dograditev. Začetek gradnje je načrtovan v letu 2021, sama investicija pa bo predvidoma znašala dobrih 34 milijonov evrov. Generalni direktor je izrazil zadovoljstvo, da se projekt obnove in dograditve ženskega zapora skupaj z novim moškim zaporom v Dobrunjah nadaljujeta, s čimer bomo pridobili za družbo, zaprte osebe in zaposlene sodoben, varen, human, vključujoč in resocializacijsko usmerjen zapor. Kot je povedala direktorica zavoda Tadeja Glavica bodo ključna pridobitev projekta reševanja prostorske problematike na Igu energetsko učinkoviti namenski prostori, ki jih trenutno primanjkuje, so pa nujni za izvrševanje zaporne kazni in izpolnjevanje zakonsko predpisanih standardov. Nekatere značilnosti prestajanja kazni zapora pri ženskah so drugačne kot pri moških, predvsem zaradi njihove materinske vloge. Zato se je treba ustrezno odzivati na potrebe zaprtih žensk, s čimer bistveno zmanjšamo njihove stiske in tvegano vedenje.

Mag. Majcen je nanizal tudi nekaj glavnih poudarkov o delu uprave v letu 2019. Od večjih investicij v lanskem letu velja omeniti štiri: nakup 16 specialnih vozil, ki jih pri svojem delu uporabljajo pravosodni policisti, v skupni vrednosti 600.000 EUR; sanacijo kuhinje v celjskem zaporu v višini 340.000 EUR; obnovo prostorov za obiske v Mariboru v vrednosti 300.000 EUR (dela se letos nadaljujejo) ter izgradnjo transformatorske postaje v ZPKZ Dob v višini 245.000 EUR. Lani je bilo v povprečju v slovenskem zaporskem sistemu dnevno zaprtih 1.435 oseb, kar je 6 % več kot leto prej. Gre za občutno povečanje, ki je v največji meri posledica povečanja pripornikov, še posebej tistih, ki so bili priprti zaradi suma storitve kaznivega dejanja prepovedanega prehoda državne meje (308. člen KZ-1). Povprečno število priprtih oseb se je v primerjavi s predhodnim letom povečalo za dobrih 9 %; zaznali smo tudi občuten porast tujcev med zaprtimi (30 % zaprte populacije). Lani je upravo še vedno pestila prezasedenost vseh moških zaporov, pri kateri so izstopali zavodi Ljubljana, Koper, Novo mesto in Nova Gorica. Reševali smo jo z aktivnim premeščanjem. Generalni direktor je poudaril, da bi bile te težave bistveno manjše, če bi že razpolagali z novimi kapacitetami v Dobrunjah.

Izjemno pomembna je tudi vloga zapora, ki ponuja drugo priložnost  - priložnost za koristno izrabo časa v zaporu in pridobitev znanj, ki bodo obsojencem orodje za preprečevanje povratka v zapor. Tukaj velja omeniti uspešno nadaljevanje projekta »Razvoj delovnih kompetenc zaprtih oseb«, v okviru katerega obsojenci pridobijo formalno izobrazbo ter znanja, spretnosti in veščine za poklice, ki omogočajo zaposlitev in s tem življenje brez socialne pomoči po prestani kazni. Od začetka projekta do konca leta 2019 je bilo v programe usposabljanj za delo (NPK), izobraževalne programe in delovno terapijo vključenih že skoraj 1.000 obsojencev.

V slovenskih zaporih tretjina obsojencev prestaja kazen v svobodnejših režimih; lani smo podelili skoraj 36.000 ugodnosti, od tega preko 15.000 zunajzavodskih. Pri slednjih beležimo manj kot 0,2 % zlorab. Na področju varnosti velja omeniti zmanjšano uporabo prisilnih sredstev (76 uporab, oz 37 % manj kot v letu 2018); izvedli smo skoraj 11.000 spremstev zaprtih oseb, 707 pa je bilo zaradi pomanjkanje kadra odpovedanih.

V upravi se trudimo, da predstavljamo pozitivne dogodke in projekte v slovenskih zaporih; aktivno pa smo pristopili k promociji poklica pravosodni policist, ki ga različnim ciljnim skupinam predstavljamo na dogodkih, vzporedno s tem si prizadevamo tudi za izboljšanje statusa tega poklica.

Glede epidemije koronavirusa je generalni direktor povedal, da se je zaporski sistem ustrezno odzval, predvsem po zaslugi strokovnih, predanih in srčnih sodelavcev, ki jim je izrekel zahvalo. Poskrbeli smo za varovanje življenja in zdravja zaprtih in zaposlenih, kar je bilo doseženo tudi s pomočjo interventnega zakona. Po njem smo kazen prekinili 214 obsojencem, vsi so že na nadaljnjem prestajanju kazni, razen dveh, zoper katera je razpisana tiralica. Naše postopanje pri ukrepih je bilo podobno kot v tujini, marsikje pa se lahko pohvalimo tudi z boljšimi rezultati.

Po dogodku je letno poročilo uprave za leto 2019 javno objavljeno.