Srečanje se je včeraj pričelo z zasedanjem v formatu Skupine za jedrsko načrtovanje in nadaljevalo z delovnim zasedanjem v zavezniškem formatu. Na njem so ministri razpravljali o dveh prioritetnih področjih dela, ki bosta pomembno prispevali k nadaljnji krepitvi in prilagajanju Natove odvračalne in obrambne drže: a) vojaškem Konceptu o odvračanju in obrambi Evroatlantskega prostora, katerega namen je učinkoviteje upariti Natove vojaške prioritete s trenutnimi in prihodnjimi izzivi ter grožnjami v nepredvidljivem varnostnem okolju in b) odzivu Nata na ruski raketni izziv. Minister Tonin je med drugim poudaril, da je slovenska Vlada zavezana znatni okrepitvi obrambnih izdatkov, z namenom izboljšanja zmogljivosti, pripravljenosti in odzivnosti Slovenske vojske ter izpolnjevanja Natovih ciljev zmogljivosti. Slednje namerava Vlada zagotoviti s sprejetjem Zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih 2021 do 2026, ki je trenutno v medresorski obravnavi.

Poleg tega so ministri razpravljali operacijah Nata, predvsem v Afganistanu in Iraku. Natova prisotnost v Afganistanu se bo še naprej prilagajala razmeram na terenu in podpirala napore v okviru mirovnega procesa. V Iraku bo Nato, vključno Slovenijo, še naprej podpiral iraške sile, da bodo lahko tudi v prihodnje uspešne pri preprečevanju vrnitve ISIL. Pomembno je tudi, da so se v času pandemije COVID-19 Natove operacije in misije nemoteno izvajale tudi zahvaljujoč sprejetju določenih ukrepov za zaščito sil pred virusom. Slovenija je zato v začetku aprila 2020 sprejela odločitev o zamiku rednih rotacij kontingentov Slovenske vojske v mednarodnih operacijah in misijah. Skladno s tem se trenutno izvajajo rotacije kontingentov, ki deluje v okviru KFOR, eFP in v kratkem pa tudi EUTM Mali.

Danes so se zavezniškim ministrom na zasedanju pridružili visoki predstavnik EU Joseph Borrell ter ministri Švedske, Finske in Avstralije pri razpravi o implikacijah in odzivih Nata na morebitni drugi val pandemije (oziroma prihodnje pandemije).COVID-19 predstavlja globalni izziv, zato je tesno sodelovanje pri usklajevanju naporov ter izmenjava izkušenj in naučenih lekcij pri pripravi na morebitni drugi val, ključna.

Nato se je na krizo COVID-19 odzval skladno s svojimi pristojnostmi in zmožnostmi ter nemoteno nadaljeval z izvajanjem temeljnih nalog. Kljub temu, da Nato ni prvi odzivnik, je odigral pomembno vlogo tudi pri zagotavljanju podpore zaveznicam in partnericam. Opravljenih je bilo 350 poletov, prepeljane je bilo 100 ton kritične opreme, postavljenih je bilo 100 vojaških poljskih bolnic. Preko 100.000 pripadnikov oboroženih sil je podpiralo nacionalne civilne napore. Kriza je pokazala enotnost in solidarnost zaveznic z zagotavljanjem pomoči najbolj prizadetim zaveznicam in partnericam. Ključno vlogo je odigral Evroatlantski koordinacijski center za usklajevanje pomoči.

Ministri so v luči priprav na morebitni drugi val potrdili nov Načrt operacije. Vzpostavljen je bil tudi Skrbniški sklad kot odgovor na pandemijo, ki bo namenjen zagotovitvi zalog medicinske opreme ter pomoči partnerjem pri nujnih nabavah potrebne opreme. Ministri so tudi potrdili usmeritve za krepitev nacionalne odpornosti, ki se je v času pandemije pokazala kot ključna. Minister Tonin je povedal, da Slovenija podpira skupna prizadevanja v boju proti vsem grožnjam, ne le COVID-19 ter, da morajo ob tem v miru, krizi ali drugih grožnjah z ramo ob rami sodelovati civilne in vojaške oblasti. Pomembno je tudi, da so vsi prihodnji napori Nata komplementarni nacionalnim in naporom drugih mednarodnih organizacij, predvsem EU.

Zvočni posnetek video konference ministra Tonina z novinarji (MP3)