Z Načrtom zmanjševanja poplavne ogroženosti 2017-2021 je določeno, da Ministrstvo za okolje in prostor (v sodelovanju z ostalimi organi in institucijami v Sloveniji, ki sodelujejo pri izvajanju načrta) vsaki dve leti Vladi RS poroča o izvajanju negradbenih in gradbenih protipoplavnih ukrepov. Izvajanje protipoplavnih ukrepov v Sloveniji koordinira Ministrstvo za okolje in prostor, izvajajo pa jih predvsem Direkcija RS za vode, Agencija RS za okolje in Uprava RS za zaščito in reševanje.

V Poročilu je opisano izvajanje negradbenih (npr. napovedovanje poplav, omejevanje in preprečevanje gradenj na poplavnih območjih, ozaveščanje in izobraževanje poplavno ogroženih subjektov, itd.) in gradbenih (npr. gradnja visokovodnih nasipov in zadrževalnikov) protipoplavnih ukrepov v Republiki Sloveniji. Ukrepi so osredotočeni na 17 poplavno najbolj ogroženih porečij v Sloveniji (npr. porečje Vipave, Savinje, Gradaščice z Ljubljanico, Selške Sore, porečij obmejnih rek) na katerih se nahaja 61 območij pomembnega vpliva poplav. Prav tako pa so podrobneje opisani tudi razni mednarodni protipoplavni projekti (npr. FRSICO1, VISFRIM, goMURra, itd.), ki poleg ostalih negradbenih protipoplavnih ukrepov vključujejo tudi gradbene protipoplavne investicije na mejnih rekah. 

V Poročilu Vlada RS tudi ugotavlja, da se je z ustanovitvijo Direkcije RS za vode (kot organa v sestavi Ministrstva za okolje in prostor) stanje pri izvajanju protipoplavnih ukrepov v Sloveniji izboljšalo. Predvsem se je izboljšalo stanje pri izvajanju ti. negradbenih protipoplavnih ukrepov, v prihodnje pa se pričakuje, da se bo stanje še izboljšalo, in sicer predvsem pri izvajanju gradbenih protipoplavnih ukrepov, kajti prav s temi se najbolj zmanjšuje obstoječa poplavna ogroženost.

Vir: Ministrstvo za okolje in prostor