Takšna oblika dela ima tudi številne druge pozitivne učinke npr. na okolje (zmanjšanje prometa), na poslovne in bivanjske stroške (nižji stroški izven urbanih središč), na obremenjenost kritične infrastrukture (vrtci, šole, javni potniški promet, …) ipd. Ob navedenem pa je treba izpostaviti tudi izzive, ki se pri takšni ureditvi dela pojavljajo z vidika organizacije dela (obseg, pričakovani rezultati, delovni čas, nadzor, …), delovnega mesta (zagotavljanje delovnih sredstev, nadomestilo za uporabo lastnih sredstev, varnost in zdravje pri delu, …) in vključenosti delavca v poslovanje delodajalca oz. vse poslovne in socialne vidike pri delodajalcu običajne za opravljanje dela pri delodajalcu.

Po podatkih EUROSTAT iz leta 2019 je v Evropski uniji (EU) običajno od doma delalo 5,4 % zaposlenih v starostni skupini 15-64 let. V Sloveniji je v letu 2019 običajno delalo od doma, 6,8 % zaposlenih. Najvišji delež zaposlenih, ki običajno delajo od doma, imata Nizozemska in Finska 14,1 %, najnižjega pa Bolgarija 0,5 %. V času epidemije COVID19, je kar 37 % vseh zaposlenih v EU prešlo na delo na domu, od tega je z delom na domu pričela približno četrtina zaposlenih, ki pred tem niso nikoli delali od doma.

Na tej povezavi so z namenom razjasnitve ključnih delovnopravnih dilem in dilem na področju varnosti in zdravja pri delu predstavljene najpomembnejše informacije potrebne pri organizaciji dela na domu.