Razprava je bila osredotočena na vlogo ukrepov iz Akcijskega načrta EU za krožno gospodarstvo in nedavno predstavljene Strategije EU za biotsko raznovrstnost ter na uresničevanje podnebnih ciljev EU, predvsem v povezavi s predlogom Evropskega podnebnega zakona, v kontekstu obnove gospodarstva.

Komisija je v Evropskem zelenem dogovoru že predlagala okvir in korake, kako naj bi EU na pravičen način dosegla preobrazbo v konkurenčno in z viri ekonomično gospodarstvo, ki v letu 2050 ne bo ustvarjalo nobenih neto emisij toplogrednih plinov. Glede na spremenjene okoliščine po pandemiji COVID-19 bo treba vse napore usmeriti v okrevanje evropskega gospodarstva, pri čemer bo v središče postavljena zelena in digitalna prenova.

Minister Vizjak je poudaril pomembnost Akcijskega načrta za krožno gospodarstvo. Kriza je namreč pokazala, kako pomembno je biti samozadosten, zlasti pri ravnanju z odpadki. Zato bi morali uporabiti akcijski načrt za pospeševanje trga z visokokakovostnimi sekundarnimi surovinami.

Minister je tudi izpostavil, da bo »obravnavanje podnebnih sprememb igralo pomembno vlogo pri obnovi gospodarstva v skladu s ciljem podnebne nevtralnosti leta 2050. V zvezi s tem je Evropski podnebni zakon pomemben korak pri zagotavljanju predvidljivega okolja za naložbe.«. Komisija v samem Načrtu za oživitev gospodarstva najprej poudarja ustvarjanje trajnostnih delovnih mest v gradbeništvu, obnovi in ​​drugih delovno intenzivnih industrijah. »Okrevanje gospodarstva mora temeljiti na Evropskem zelenem načrtu. Osredotočati se moramo na nizkoogljične naložbe, krožno gospodarstvo in digitalizacijo.«, je še dodal.

Minister je še povedal, da »Slovenija pozdravlja dodatna finančna sredstva iz paketa za oživitev gospodarstva, zlasti iz Sklada za pravičen prehod. To se nam zdi še posebej pomembno pri iskanju kompromisa za posodobljene podnebne cilje do leta 2030. Prepričan sem, da nam bo izvajanje Načrta za oživitev gospodarstva skupaj z Evropskim zelenim dogovorom omogočilo izgradnjo trdne in prožne Evrope, ki bo bolje opremljena za prihodnje izzive, ki so pred nami.«.

Evropski zeleni dogovor s predlogom Evropskega podnebnega zakona, Akcijskim načrtom za krožno gospodarstvo in Strategijo za biotsko raznovrstnost lahko z ustvarjanjem delovnih mest, pospeševanjem zelenega prehoda in modernizacijo evropske industrije zagotovi ponovno rast evropskega gospodarstva in tako predstavlja temelje obnove za bolj trajnostno in odporno Evropo.

Hkrati je pandemija pokazala, kako pomembno je zagotavljati samozadostnost na nekaterih področjih, kot na primer pri upravljanju z odpadki, zlasti z vidika odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, kjer bo treba iskati ustrezne rešitve. Prav tako bo v nadaljevanju razprav treba iskati sinergije med ambicioznimi podnebnimi cilji ter cilji na področju biotske raznovrstnosti. Slovenija z enim od najvišjih deležev ozemlja z zavarovanimi območji v EU pričakuje ustrezno obravnavo ter ovrednotenje njenega prispevka k skupnemu EU cilju tudi pri določanju ostalih ciljev na ravni EU.

Na zasedanju je naslednje nemško predsedstvo Svetu EU predstavilo svoje prioritete predsedovanja, ki bodo hkrati tudi prispevale k zelenemu okrevanju. Nemčija je za presečno temo predsedovanja izbrala digitalizacijo, na okoljskem področju bodo ključne prioritete podnebne spremembe, digitalizacija, krožno gospodarstvo in biotska raznovrstnost.