V ospredju so bile tri teme:

• Ukrepi države za odpravo posledic epidemije Covid-19,
• ukrepi Banke Slovenije in ECB za odpravo posledic epidemije Covid-19 in
• makroekonomske napovedi.

Minister za finance je predstavil ukrepe države na finančnem področju za odpravo posledic epidemije Covid-19.

Pristop Ministrstva za finance je bil dvostopenjski, in sicer smo najprej sprejeli interventne ukrepe, ki jih je mogoče implementirati v kratkem časovnem obdobju, nato pa smo pristopili še k pripravi dolgoročnejših strateških ukrepov za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu.

Že nekaj dni po razglasitvi epidemije smo tako sprejeli pravne akte za zajezitev COVID-19, konkretno na ekonomskem področju so to:

• Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev,
• Zakon o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju in
• trije t.i. proti korona paketi.

Med interventne ukrepe, ki jih je bilo mogoče implementirati v kratkem časovnem obdobju in ki zadevajo tudi bančni sektor, spada torej odlog plačila obveznosti iz kreditnih pogodb za 12 mesecev. Na predlog Ministrstva za finance je bila tako sprejeta rešitev, ki zagotavlja ustrezno ravnotežje med skrbjo za državljane in podjetja na eni strani ter ohranjanjem stabilnosti bančnega sistema na drugi strani.

Na Ministrstvu za finance smo pripravili tudi dolgoročne strateške ukrepe za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu. Strateški ukrep, ki neposredno zadeva bančni sektor, je poroštvena shema po Zakonu o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 oz. t.i. #PKP2. 

Z drugim protikorona paketom smo pristopili strateško, saj so za pomoč gospodarstvu ključni ukrepi za ohranitev delovnih mest in oživitev njihove investicijske aktivnosti. Čeprav so gospodarskim družbam za blažitev posledic epidemije COVID-19, bili že na voljo finančni produkti, ki jih omogočata SID banka in Slovenski podjetniški sklad, menimo, da so za oživitev proizvodnje in preprečitev hujše gospodarske krize potrebni še dodatni finančni instrumenti, zlasti v obliki dodatnih poroštev Republike Slovenije za najem bančnih kreditov.

"Okrevanje za Slovenijo je vzpodbudno. Gospodarska aktivnost naj bi se po napovedih Evropske komisije v letu 2021 povečala za 6,7 %, kar pomeni, da bi se BDP do konca leta 2021 približeval ravni iz leta 2019," je nagovor sklenil minister, ki je poudaril, da sta gospodarski in bančni sektor soodvisna drug od drugega.