Če bi v primeru odsotnosti z dela zaradi odrejene karantene prišlo do odpovedi pogodbe o zaposlitvi, bo razloge za odpoved treba presojati od primera do primera, saj bo vprašanje upravičene odsotnosti z dela odvisno od obstoja višje sile, ki je opredeljena s prisotnostjo zunanjega vzroka, nepričakovanostjo dogodka ter neizogibnostjo in neodvrnljivostjo dogodka. Pri tem opozarjamo, da mora biti v primeru izredne odpovedi poleg utemeljenega razloga hkrati izpolnjen tudi pogoj, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja. Do odsotnosti in nadomestila plače je upravičen delavec, pri katerem je izkazana višja sila, zaradi katere ne more opravljati dela (mnenje MDDSZ, objavljeno 23. 6. 2020).

Če bi delodajalec kršil postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi, se lahko delavec obrne na Inšpektorat za delo, medtem ko utemeljenost razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi presoja delovno sodišče.