Pod naslovom „Vsi pomeni vsi“ tokratno letno svetovno poročilo UNESCO izpostavlja vključenost v izobraževanje. Letno poročilo spremlja napredek v 209 državah v zvezi s 4. ciljem trajnostnega razvoja: Vsem enakopravno zagotoviti kakovostno izobrazbo ter spodbujati možnosti vseživljenjskega učenja za vsakogar.

Zadnje svetovno poročilo o izobraževanju kaže, da se je marginalizacija najbolj ranljivih skupin učencev med pandemijo COVID-19 v svetu še povečala. 40 odstotkov najrevnejših držav med krizo COVID-19 ni omogočilo podpore najbolj ranljivim skupinam učencev. Manj kot 10 odstotkov držav ima zakone, ki pomagajo zagotoviti popolno vključenost v izobraževanje.

Revščina ostaja ključna ovira za uspeh v izobraževanju po vsem svetu. 258 milijonov otrok in mladostnikov je popolnoma izključenih iz izobraževanja. V državah z nizkim in srednjim dohodkom mladi iz najbogatejše petine vseh gospodinjstev zaključijo srednješolsko izobrazbo trikrat pogosteje kot mladi iz najrevnejših družin.

"Za spopadanje z izzivi našega časa je bistven korak k bolj vključujočemu izobraževanju," je dejala Audrey Azoulay, generalna direktorica UNESCO. „Po pandemiji COVID-19, ko se vedno bolj osredotočamo na obstoječe neenakosti, je še toliko bolj pomembno, da premislimo o prihodnosti izobraževanja. Če ne bomo ukrepali, bo to oviralo družbeni napredek. "

Skupaj s svetovnim poročilom o izobraževanju 2020 je bila predstavljena tudi nova spletna platforma PEER (Profiles Enhancing Education Reviews), ki zbira aktualne informacije o zakonih in smernicah o vključevanju in izobraževanju v več kot 160 državah po vsem svetu. Nova platforma bo omogočala medsebojno izmenjavo izkušenj in spodbujala regionalni politični dialog.

PEER kaže, da številne države še vedno izvajajo izobraževalno segregacijo, kar povečuje stereotipne predstave, diskriminacijo in odtujenost. Zakoni v četrtini vseh držav predpisujejo izobraževanje otroke s posebnimi potrebami v ločenih prostorih. V Latinski Ameriki, Karibih in Aziji je takšnih držav več kot 40 odstotkov..

Dve afriški državi še vedno onemogočata nosečnicam dostop do izobraževanja, 117 držav dopušča otroške poroke, 20 držav pa še ni ratificiralo Konvencije Mednarodne organizacije dela (ILO) o otroškem delu. Romski otroci so ločeni od rednih šol v več državah Srednje in Vzhodne Evrope. V Aziji se razseljeni ljudje, kot so ljudstvo Rohingja, učijo v vzporednih izobraževalnih sistemih. V državah OECD več kot dve tretjini učencev priseljencev obiskuje šole, kjer predstavljajo vsaj polovico populacije, kar zmanjšuje njihove možnosti za akademski uspeh.

Mnogi izobraževalni sistemi temeljijo na predpostavki, da imajo vsi ljudje enake učne potrebe. To med drugim kaže tudi dejstvo, da je le 41 držav uradno priznalo neko obliko znakovnega jezika, med temi je tudi Slovenija.

Poročilo izpostavlja slovenski premik v smeri še večje podpore učencem s posebnimi potrebami ter njihovim staršem in učiteljem, ki ga predstavlja preoblikovanje dela javnih zavodov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami v t.i. strokovne centre za podporo otrok s posebnimi potrebami, v katerih imajo sedež mobilni specialni pedagogi.

"COVID-19 nam je dal resnično priložnost za razmislek o naših izobraževalnih sistemih," pravi Manos Antoninis, direktor Poročila o globalnem spremljanju izobraževanja. "Toda preskok v svet, ki ceni in pozdravlja raznolikost, se ne bo zgodil čez noč. Obstaja očitno navzkrižje med poučevanjem vseh otrok pod eno streho in ustvarjanjem okolja, kjer se učenci najbolje učijo. COVID-19 nam je pokazal, da je mogoče stvari narediti drugače, če se osredotočimo na to. "