Državna sekretarka se je uvodoma osredotočila na izvajanje evropske kohezijske politike v aktualnem obdobju. Povedala je, da bomo ukrepe za odpravo posledic pandemije COVID-19 financirali tudi z evropskimi kohezijskimi sredstvi obdobja 2014–2020. »V ukrepe za odpravo posledic krize smo uspeli preusmeriti za okoli 280 milijonov evropskih sredstev«, je poudarila. Ukrepi za blaženje posledic pandemije COVID-19 v okviru kohezijske politike so oblikovani predvsem na področju zdravstva, gospodarstva, ohranitev zaposlitev in izobraževanja.

Zbranim je predstavila predlog Evropske komisije za oblikovanje novega instrumenta za okrevanje NextGenerationEU, vrednim 750 milijard evrov. V tem trenutku je znana le okvirna višina sredstev, ki bodo Sloveniji na voljo v okviru instrumenta za okrevanje. Del sredstev bo predvidoma na voljo že v tem letu. Načrt za okrevanje je v tesni povezavi z večletnim finančnim okvirom 2021–2027, ki je trenutno predmet pogajanj z Evropsko komisijo.

Instrument za okrevanje, ki predvideva zagon evropskega gospodarstva in krepitev zelene ter digitalne transformacije, se deli na tri stebre. Del prvega stebra za pomoč državam članicam za okrevanje in odpravo posledice krize je tudi pobuda REACT-EU. Gre za dodatna kohezijska sredstva, ki bodo na voljo državam članicam. V tem trenutku je znana le okvirna višina sredstev, ki jih bo Slovenija dobila iz tega naslova. Sredstva bodo dodana Operativnemu programu za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 (OP). »V Sloveniji za uporabo dodatnih sredstev načrtujemo spremembo OP, za katero predvidevamo, da jo bomo izvedli do konca letošnjega leta. Izdatke za upravičene projekte bo možno upravičeno sofinancirati za obdobje od začetka pandemije COVID-19. Podrobnosti spremembe OP še niso znane, vsekakor pa bomo podprli najpomembnejše sektorje, ki bodo predstavljali temelj učinkovitega in hitrega okrevanja, kar vključuje investicije v zdravstveno in socialno infrastrukturo, ukrepe za ohranjanje zaposlenosti in ustvarjanje novih delovnih mest ter spodbude podjetjem,« je povedala državna sekretarka. 

Glede priprav na novo programsko obdobje 2021–2020 je državna sekretarka povedala, da se priprave intenzivirajo. »V proces priprav želimo vključiti najširši krog deležnikov, z ministrom Černačem zato redno obiskujeva slovenske občine. V juliju se bomo pogosteje sestajali tudi z ministrstvi in drugimi partnerji. Prvi osnutki vsebin partnerskega sporazuma, programov in sistema upravljanja smo že posredovali na Evropsko komisijo. Pogajanja so v polnem teku,« je izpostavila.

Skladno s strateškimi cilji na ravni Evropske unije bodo kohezijska sredstva usmerjena v šest ciljnih politik: pametna, zelena, povezana, socialna Evropa, Evropa bližje državljanom in prehod na brezogljično družbo. Državna sekretarka je povedala, da je treba sladno z usmeritvami Evropske komisije pripraviti tudi strateške dokumente za izvajanje področnih politik, brez katerih koriščenje sredstev obdobja 2021–2027 ne bo mogoče. Gre za strategije na področju pametne specializacije, energetike, socialnega varstva, zdravstva, izobraževanja in drugih.

»Pomembno je, da regije pravočasno določijo svoje razvojne prioritete, pripravijo strateške projekte in realno ocenijo njihovo izvedljivost. Že zdaj namreč vemo, da bo kohezijskih sredstev manj kot v preteklem obdobju,« je poudarila.

V poldanskih urah je državna sekretarka mag. Monika Kirbiš Rojs obiskala tudi Gornjo Radgono, kjer se je srečala z županom Stanislavom Rojkom. Pogovarjala sta se o možnosti sofinanciranja izgradnje javne infrastrukture v Industrijski coni Gornja Radgona.