Sprememba Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov na območju občine Jesenice

Vlada je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov na območju občine Jesenice.  

S spremembo uredbe se dopusti umestitev v prostor in gradnja novega železniškega predora za drugi tir železniške proge Ljubljana–Kranj–Jesenice–državna meja. Načrtovani novi predor bo umeščen na skrajnem vzhodnem delu širšega vodovarstvenega območja zajetja Predor Karavanke.

Sklep o določitvi deležev prevzemanja odpadnih nagrobnih sveč pri izvajalcih javne službe zbiranja in upravljavcih pokopališč za obdobje do 30. junija 2021

Vlada je sprejela Sklep o določitvi deležev prevzemanja odpadnih nagrobnih sveč pri izvajalcih javne službe zbiranja in upravljavcih pokopališč za obdobje do 30. junija 2021.   

Deleži znašajo za družbo:

• Prons d. o. o. - 26,43 %,
• Sveko d. o. o. - 36,94 %,
• Zeos d. o. o. - 6,01 %,
• Interseroh d. o. o. - 30,62 %.

V skladu z Uredbo o odpadnih nagrobnih svečah mora nosilec načrta ali nosilec skupnega načrta zagotoviti redno prevzemanje vseh odpadnih nagrobnih sveč od vseh izvajalcev javnih služb zbiranja in upravljavcev pokopališč iz uredbe, tako da jih od vsakega izvajalca prevzame najmanj enkrat mesečno.

Uredba določa tudi, da če ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami zagotavlja več nosilcev načrta ali več nosilcev skupnega načrta, deleže prevzemanja odpadnih nagrobnih sveč določi vlada s sklepom.

Deleži se izračunajo na podlagi podatkov o količini nagrobnih sveč, danih v promet v Sloveniji, pridobljenih iz evidence, ki se vodi v skladu s predpisom, ki ureja okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže.

Sprememba Sklepa o izpolnitvi celoletne obveznosti ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami za koledarsko leto 2019

Vlada je sprejela Sklep o spremembah Sklepa o izpolnitvi celoletne obveznosti ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami za koledarsko leto 2019.    

V tem sklepu se I. točka spremeni tako, da se glasi:

• za družbo Prons, d. o. o., - 42,57 odstotka,
• za družbo Sveko, d. o. o., - 31,91 odstotka,
• za družbo Zeos, d. o. o., - 12,07 odstotka,
• za družbo Interseroh, d. o. o., - 13,45 odstotka.

S strani nekaterih nosilcev skupnih načrtov ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami je bilo Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) seznanjeno, da so nekateri zavezanci (proizvajalci nagrobnih sveč) spremenili poročane količine embalaže nagrobnih sveč, danih v promet v letu 2019, in te spremembe so zavezanci sporočili Finančni upravi RS (FURS).

Na zaprosilo MOP je FURS 1. 6. 2020 posredovala osvežene podatke iz obračunov okoljske dajatve za leto 2019, ki jih vlagajo zavezanci za plačilo okoljske dajatve na podlagi Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže.

Nosilec načrta ali nosilec skupnega načrta, če ni dosegel svojega deleža za izpolnitev celoletne obveznosti za preteklo koledarsko leto, v obdobju do objave naslednjega sklepa vlade dogovori za finančno izravnavo obveznosti z drugim nosilcem načrta ali nosilcem skupnega načrta, ki je v tem koledarskem obdobju zagotovil prevzem odpadnih nagrobnih sveč v deležu, ki je presegel njegovo celoletno obveznost. Nosilec načrta ali nosilec skupnega načrta, ki je zagotovil prevzem odpadnih nagrobnih sveč v deležu, ki je presegel njegovo celoletno obveznost za preteklo koledarsko leto, lahko od drugega nosilca načrta ali nosilca skupnega načrta, ki v tem koledarskem obdobju ni dosegel deleža za izpolnitev svoje celoletne obveznosti, zahteva finančno izravnavo obveznosti.

Informacija o postopku priprave in predlaganih rešitvah državnega prostorskega načrta za avtocesto na odseku Postojna/Divača-Jelšane

Vlada je sprejela Informacijo o postopku priprave in predlaganih rešitvah državnega prostorskega načrta (DPN) za avtocesto na odseku Postojna/Divača-Jelšane.

Iz informacije izhaja, da se v nadaljevanju postopka priprave DPN proučijo in v študiji variant medsebojno vrednotijo izvedljive variante v koridorju med Postojno in Jelšanami.

Stališče Slovenije k Predlogu uredbe o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti

Vlada je sprejela stališče Slovenije k Predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi Uredbe (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila) - 6547/20.

Slovenija pozdravlja predlog te uredbe, ki ga vidi kot enega izmed ključnih ukrepov, ki bo uzakonil cilj neto-ničelnih emisij toplogrednih plinov (TGP) do leta 2050. Uredbo vidi tudi kot pomemben signal v mednarodnih pogajanjih in spodbudo ostalemu svetu, da sledijo EU pri zmanjševanju emisij TGP. Slovenija meni, da je treba predlog uredbe v določenih delih nadgraditi, da bo v čim večji meri sledil tako aktualnim dognanjem znanosti, predvsem Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC), kot tudi ciljem in načelom Pariškega sporazuma. Prav tako meni, da za določanje krivulje za dosego podnebne nevtralnosti do leta 2050 ni primerna uporaba delegiranih aktov.

Drugo nacionalno poročilo o izvajanju direktive Sveta o vzpostavitvi okvira Skupnosti za jedrsko varnost jedrskih objektov

Vlada je sprejela Drugo nacionalno poročilo o izvajanju Direktive Sveta 2009/71/Euratom z dne 25. junija 2009 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za jedrsko varnost jedrskih objektov, ki je bila spremenjena z Direktivo 2014/87/Euratom.

V Sloveniji sta dva jedrska objekta, ki sodita v področje urejanja direktive, to sta Nuklearna elektrarna Krško – NEK in Raziskovalni reaktor TRIGA Mark II v Podgorici pri Ljubljani.

Nacionalno poročilo o izvajanju direktive opisuje vzpostavitev in vzdrževanje nacionalnega zakonodajnega, regulativnega in organizacijskega okvira za jedrsko varnost jedrskih objektov v državi.

V Sloveniji predstavlja glavni zakonodajni okvir na področju jedrske in sevalne varnosti Zakon o varstvu pred ionizirajočim sevanjem in jedrski varnosti (ZVISJV-1). Pravilnik o dejavnikih sevalne in jedrske varnosti (JV5) in Pravilnik o zagotavljanju varnosti po začetku obratovanja sevalnih ali jedrskih objektov (JV9) podrobneje opredeljujeta določbe zakona.

Drugo nacionalno poročilo Slovenije opisuje spremembe nacionalnega zakonodajnega, regulativnega in organizacijskega okvira za jedrsko varnost od prejšnjega poročila.

Upravljavci jedrskih objektov, ki so primarno odgovorni za varnost jedrskih objektov, morajo zagotoviti redno, celovito in sistematično oceno ter pregled sevalne in jedrske varnosti objekta z občasnimi varnostnimi pregledi vsakih deset let. Poseben poudarek je posvečen še zahtevam glede sistema vodenja upravljavca jedrskega objekta ter sistemu pripravljenosti in odziva na izredne dogodke v Sloveniji.

Po jedrski nesreči v Fukušimi je bilo med drugim prepoznano, kako pomembna je preglednost na področju jedrske varnosti, tudi kot pomembno sredstvo za spodbujanje neodvisnosti pri odločanju o upravnih zadevah. Tako so v poročilu upoštevane poostrene zahteve direktive na tem področju.  

Omeniti velja še zavezo direktive in ZVISJV-1, da pristojni upravni organi najmanj vsakih deset let izvedejo samoocenjevanje področja jedrske varnosti, država pa na osnovi te samoocene povabi misijo Mednarodne agencije za atomsko energijo, da opravi pregled upravnega okvira na področju jedrske varnost. Nazadnje je bil tak pregled v Sloveniji leta 2011, naslednji pa je predviden v letu 2022.

Dopolnitev odgovora na poslansko vprašanje o izplačilih subvencij za nakup električnih in priključnih hibridnih vozil s strani Eko sklada po letih in občinah

Vlada je sprejela dopolnitev Odgovora na poslansko vprašanje Dušana Šiška o izplačilih subvencij za nakup električnih in priključnih hibridnih vozil s strani Eko sklada po letih in občinah.

Vlada je podala dopolnitev odgovora s tem, ko dokumentu prilaga tabelo o izplačanih spodbudah za e-osebna vozila po občinah za 2015-2019 (zadnjih 5 let).

Odgovor na pisno poslansko pobudo v zvezi z ureditvijo svetlobnega onesnaževanja

Vlada je sprejela Odgovor na pisno poslansko pobudo Zmaga Jelinčiča Plemenitega v zvezi z ureditvijo svetlobnega onesnaževanja.

Vlada med drugim odgovarja, da je Ministrstvo za okolje in prostor v decembru 2019 pristopilo k pripravi novelirane uredbe, ki bo nasledila Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, ki zaradi tehnološkega razvoja svetilk ne zagotavlja več varovanja okolja pred svetlobnim onesnaževanjem, kot ga je v času izida uredbe.

Delovna skupina za novelacijo predpisa, ki ureja svetlobno onesnaževanje okolja, bo v sklopu svojega delovanja preučila primernost javne razsvetljave cest, javnih površin in drugih objektov, predvsem glede na povečano uporabo novih svetilk, kot posledica tehnološkega razvoja v zadnjih letih (na primer energetska učinkovitost svetilk, barvna temperatura svetlobe svetilk, LED in podobni elektronski zasloni). Omejitve se bodo v novi uredbi prilagodile trendom umeščanja novih virov razsvetljav v prostor, s čimer se bo omejilo dodatno svetlobno onesnaževanje okolja, hkrati pa se bo z novim pristopom v doglednem času tudi zmanjšal vpliv obstoječih virov svetlobe, ki so v zadnjih letih doprinesli k znatnemu svetlobnemu onesnaževanju okolja.

Imenovanje člana nadzornega sveta Stanovanjskega sklada Republike Slovenije

Vlada je za člana nadzornega sveta Stanovanjskega sklada Republike Slovenije za mandatno dobo štirih (4) let, in sicer od 3. 7. 2020 do 2. 7. 2024, z možnostjo ponovnega imenovanja, imenovala Vlada Mariča, kot predstavnika Ministrstva za okolje in prostor (MOP), ki ima najmanj pet let delovnih izkušenj s stanovanjskega področja oziroma področja urejanja prostora, prostorskega načrtovanja in graditve stanovanjskih objektov.

1. 6. 2020 se izteče mandat članu nadzornega sveta Vladu Mariču, ki je bil imenovan kot predstavnik MOP, zato ga vlada ponovno imenuje v nadzorni odbor.

Imenovanje in odpoklic članov nadzornega sveta gospodarske družbe Stanovanjsko podjetje

Vlada je z mesta člana nadzornega sveta gospodarske družbe Stanovanjsko podjetje d. o. o., z dnem 2. 7. 2020 odpoklicala: Tomaža Prodana, predstavnika Ministrstva za okolje in prostor (MOP), Vesno Dragan, predstavnico MOP, mag. Natašo Kokol Car, predstavnico Ministrstva za finance, Marka Bergerja, predstavnika uporabnikov storitev in namesto njih z dnem 3. 7. 2020 za preostanek mandata, to je do 30. 7. 2023, imenovala: Anito Hočevar Frantar, predstavnico MOP, Viljema Pozeba, predstavnika MOP, Zvonko Marhat, predstavnico Ministrstva za finance, Petra Štirna, predstavnika uporabnikov storitev.

Imenovanje članov sveta Javnega zavoda Triglavski narodni park

Vlada je v svet Javnega zavoda Triglavski narodni park kot predstavnike ustanovitelja za štiri leta imenovala naslednje člane: Bojan Dejak, predstavnik Ministrstva za okolje in prostor; Saša Roškar, predstavnica Ministrstva za kulturo; Alenka Korenjak, predstavnica Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; Egon Kepic, predstavnik Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Za predsednika sveta vlada imenuje Bojana Dejaka.

Štiriletni mandat sveta zavoda je potekel 23. februarja 2020, zato vlada imenuje nove predstavnike za naslednji mandat.