V Sloveniji se že nekaj let soočamo z zelo nevarno boleznijo hmelja, ki jo povzroča viroid CBCVd (citrus bark cracking viroid). Okužene rastline pričnejo zaostajati v rasti že prvo leto po okužbi in v nekaj letih odmrejo, kar povzroča visoke izgube pridelka hmelja. Viroid se v hmeljišču zelo hitro širi preko rastlinskega soka in ostankov rastlin, mehanizacije, orodja, opreme in celo s človekom (na podplatih in rokah). Viroid se prenaša tudi z ostanki rastlin na gumah. Edini ukrep za preprečevanje vnosa in širjenja je redno in pravočasno odstranjevanje obolelih rastlin, stalno razkuževanje mehanizacije, orodja in opreme, ki se uporablja v okuženih hmeljiščih ter sajenje zdravih sadik.

Ker gre za zelo nevarno in neozdravljivo bolezen s hitro dinamiko širjenja, so bili v Sloveniji v letu 2019 in 2020 sprejeti še dodatni nujni ukrepi za preprečevanje širjenja. UVHVVR je določila okužena območja, fitosanitarne ukrepe, prepovedi in omejitve ter dolžnosti imetnikov hmeljišč. Nevarni viroid se kljub vsemu na okuženih območjih še vedno širi. Zato je ključnega pomena, da so pridelovalci pozorni na pojav simptomatičnih rastlin v vseh hmeljiščih in takoj ob najmanjšem sumu na okužbo ustno ali pisno obvestijo fitosanitarnega inšpektorja ali glavni urad UVHVVR. Pristojna služba bo opravila ogled in odvzela vzorce za testiranje. Ob morebitni potrditvi okužbe naj pridelovalci izvedejo vse potrebne ukrepe, s katerimi se bolezen zaustavi in tako prepreči širjenje na sosednja hmeljišča ali druga hmeljišča na okuženi kmetiji. Pristojne službe v začetku julija pričenjajo z izvajanjem rednih pregledov nasadov hmelja, s katerimi ugotavljamo navzočnost viroida v nasadih.

Pomembno je, da pridelovalci hmelja dosledno izvajajo odrejene ukrepe (čiščenje in razkuževanje strojev pri vsakokratnem izstopu iz okuženega hmeljišča, orodja in opreme v skladu z navodili) in tako preprečijo širjenje bolezni na svojem posestvu in na sosednja hmeljišča. Viroid CBCVd se lahko na neokužene kmetije hitro razširi s sposojanjem opreme in izmenjavo sezonske delovne sile, ki si ne razkuži ali zamenja delovne opreme (rokavice, orodje). Zato je pomembno izvajanje higienskih ukrepov tudi pri sezonskih delavcih, saj ti lahko prehajajo iz okuženih na neokužena hmeljišča in tako širijo to zelo nevarno bolezen. Razkuževanje obutve in delovne opreme morajo izvajati tudi uradne osebe ob vstopu in izstopu iz hmeljišča in predvsem naj ne vstopajo v hmeljišča z avtomobilom, saj se viroid širi tudi z ostanki rastlin na gumah.   

Osnovne informacije o bolezni, načine prepoznavanja in predvsem ukrepe in priporočila s katerimi je možno preprečiti širjenje te nevarne bolezni in jo izkoreniniti iz slovenskih hmeljišč so objavljene v priročniku o hudi viroidni zakrnelosti hmelja ter v Načrtu izrednih ukrepov za izkoreninjenje viroidnih zakrnelosti hmelja v Republiki Sloveniji.

Kontakti pristojnih služb, dokumenti in več informacij o bolezni so objavljeni na spletni strani UVHVVR.