V Sloveniji sta dva jedrska objekta, ki sodita v področje urejanja direktive, to sta Nuklearna elektrarna Krško – NEK in Raziskovalni reaktor TRIGA Mark II v Podgorici pri Ljubljani.

Nacionalno poročilo o izvajanju direktive opisuje vzpostavitev in vzdrževanje nacionalnega zakonodajnega, regulativnega in organizacijskega okvira za jedrsko varnost jedrskih objektov v državi.

V Sloveniji predstavlja glavni zakonodajni okvir na področju jedrske in sevalne varnosti Zakon o varstvu pred ionizirajočim sevanjem in jedrski varnosti (ZVISJV-1). Pravilnik o dejavnikih sevalne in jedrske varnosti (JV5) in Pravilnik o zagotavljanju varnosti po začetku obratovanja sevalnih ali jedrskih objektov (JV9) podrobneje opredeljujeta določbe zakona.

Upravni organ na področju jedrske in sevalne varnosti v Sloveniji – Uprava RS za jedrsko varnost (URSJV) je funkcionalno samostojna institucija v okviru Ministrstva za okolje in prostor.

Drugo nacionalno poročilo Slovenije opisuje spremembe nacionalnega zakonodajnega, regulativnega in organizacijskega okvira za jedrsko varnost od prejšnjega poročila, s posebnim poudarkom naslednjih tematik.

Upravljavci jedrskih objektov, ki so primarno odgovorni za varnost jedrskih objektov, morajo zagotoviti redno, celovito in sistematično oceno ter pregled sevalne in jedrske varnosti objekta z občasnimi varnostnimi pregledi vsakih deset let. Imetniki dovoljenj morajo poročati na URSJV o vsakem dogodku, pomembnem za varnost. Upravljavec jedrskega objekta mora prav tako zagotavljati beleženje in analizo obratovalnih izkušenj v jedrskem objektu in drugih primerljivih objektih po svetu. Poseben poudarek je posvečen še zahtevam glede sistema vodenja upravljavca jedrskega objekta ter sistemu pripravljenosti in odziva na izredne dogodke v Sloveniji.

Po jedrski nesreči v Fukušimi je bilo med drugim prepoznano, kako pomembna je preglednost na področju jedrske varnosti, tudi kot pomembno sredstvo za spodbujanje neodvisnosti pri odločanju o upravnih zadevah. Tako so v poročilu upoštevane poostrene zahteve direktive na tem področju.  

Omeniti velja še zavezo direktive in ZVISJV-1, da pristojni upravni organi najmanj vsakih deset let izvedejo samoocenjevanje področja jedrske varnosti, država pa na osnovi te samoocene povabi misijo Mednarodne agencije za atomsko energijo, da opravi pregled upravnega okvira na področju jedrske varnost. Nazadnje je bil tak pregled v Sloveniji leta 2011, naslednji pa je predviden v letu 2022.