V tej luči je nemško predsedstvo naslovilo dve temi, o katerih so poglobljeno razpravljali ministri. Prvi sklop razprav se je nanašal na vprašanja, ki zadevajo vpliv ukrepov, sprejetih kot odziv na zajezitev pandemije COVID-19 na demokratične ustroje evropske družbe, drugi sklop pa je naslovil izzive, ki jih prinaša pojav sovražnega govora in porast dezinformacij, ki smo jim priča v času pandemije COVID-19.

Ministrica mag. Lilijana Kozlovič je v prvem sklopu razprav izpostavila pomen iskanja ustreznega ravnovesja med omejevalnimi ukrepi in ohranjanjem demokratičnega temelja družbe. Posebej je poudarila pomen sorazmernosti ukrepov in spremljanje izvajanja. Po mnenju Slovenije mora biti v primerih dvoma zagotovljena sodna presoja ukrepov. Kot eno ključnih pristopov je omenila ustrezno in jasno komuniciranje z javnostjo, ki je nujno ob uvedbi tovrstnih ukrepov.

Tudi odzivi drugih ministrov, kot tudi evropskega komisarja za pravosodje Didiera Reyndersa so bili enotni v tem, da je tudi v času pandemije in morebitne uvedbe izrednih razmer v državah članicah vladavina prava ključni postulat, ki zagotavlja delovanje skupnih demokratičnih vrednot in da mora biti poseg v temeljne vrednote sorazmeren in ustrezno utemeljen.

Komisar Reynders je delegacijam na kratko predstavil novo Strategijo EU o pravicah žrtev (2020–2024), ki jo je Komisija izdala 24. junija 2020 in bo zagotovila celovit in horizontalni pristop na področju pravic žrtev. Ključne prednostne naloge bodo opolnomočenje žrtev kaznivih dejanj, krepitev sodelovanja in usklajevanja, izboljšanje zaščite in podpore najranljivejšim žrtvam, olajšanje dostopa žrtev do odškodnine in mednarodna razsežnost pravic žrtev.

K temu je koordinator za boj proti terorizmu Gilles de Kerchove podal svoj prispevek, in sicer vidik žrtev terorizma.

Gre za prioriteto nemškega predsedstva in za prednostno nalogo Komisije za leto 2020.

Komisar Reynders je še napovedal, da bo v petek, 10. julija 2020, objavljen Justice Scoreboard 2020, torej pregled stanja po pravosodnih sistemih držav članic.

Popoldanski del razprave je bil namenjen izmenjavi pogledov, kako se odzvati na sovražni govor in dezinformacije, še posebej na spletu.

Ministrica mag. Lilijana Kozlovič je v svoji intervenciji pozdravila iniciativo nemškega predsedstva, da naslovi to perečo problematiko. Kot primer dobre prakse v Sloveniji je izpostavila prijavno točko Spletno oko, ki je operativna že od leta 2007. Poleg tega je ministrica kot pomemben pristop izpostavila osveščanje javnosti in sprejem kodeksa na ravni EU, ki preko samoregulacije zavezuje deležnike, ki delujejo na spletu.

Ministrica je nenazadnje opozorila še na kazenski vidik boja proti sovražnem govoru, ki ima svojo podlago v Okvirnem sklepu Sveta 2008/913/PNZ o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazensko pravnimi sredstvi, ki je bil izpogajan v času slovenskega predsedovanja Svetu EU leta 2008, in se ob tem zavzela za celostno implementacijo okvirnega sklepa.

Pomembne prispevke so v tem okviru podali komisarja Reynders in Jourova ter direktor Agencije EU za temeljne pravice O'Flaherty, ki so izpostavili ključne izzive, ki jih predstavljajo predvsem spletne platforme; posebej pa je bil izpostavljen še vidik dostopnosti zaščite žrtev sovražnega govora in kaznivih dejanj iz sovraštva.  

Razpravljajoči ministri so se strinjali, da je potrebno razpravo o boju proti sovražnem govoru ter razširjanju dezinformacij po spletu ustrezno in konkretno nasloviti na ravni EU, tudi zakonodajno.