Prva Trio deklaracija za enakost spolov je bila sprejeta pred predsedovanjem Tria Nemčije, Portugalske in Slovenije leta 2007. Od takrat naprej vsaka trojka sprejme svojo deklaracijo za enakost spolov. Dokument predstavlja zavezo držav, da je enakost spolov v času predsedovanja prepoznana kot pomemben del politične agende, v deklaraciji pa so navedene skupne prioritete Tria ter program posameznega predsedstva.

Slovenija pozornost namenja trgom dela, ki jih digitalno preoblikujeta umetna inteligenca (UI) in platformno delo. Spremembe vzorcev dela, ki sta jih povzročila kriza covid-19 in posledično povečanje uporabe digitaliziranih rešitev in tistih, ki temeljijo na UI, izpostavljajo pomen digitalizacije, zlasti UI, za enakost spolov. Pri razvoju svojih rešitev UI bodo morale organizacije posvetiti več pozornosti raznolikosti skupin. To bo z vključevanjem vseh skupin pomagalo preprečiti predsodke v zvezi s spolom in povečati potencial digitalnih tehnologij in UI pri preoblikovanju delovnih mest. Ker je UI je pomembno orodje za digitalno preobrazbo in ključno gonilo sprememb in novosti in ob tem nesorazmerno vpliva na ženske in moške, želi slovensko predsedstvo analizirati posledice novih oblik dela za ženske. Ministri so med podpisom poudarili, da je pandemija covida-19 ponovno razkrila, da so ženske v strukturno neugodnem položaju, saj še vedno nosijo večino bremena za plačano in neplačano negovalno delo, ki še vedno ni ustrezno priznano in ovrednoteno.

DEKLARACIJA

Dejavnosti med predsedovanjem Nemčije, Portugalske in Slovenije

Nemčija
S spodbujanjem enakovredne porazdelitve neplačanega negovalnega dela med spoloma želijo odpraviti razlike v plačah med spoloma. Analizirali bodo povezavo med neenakostjo spolov pri neplačanem negovalnem delu in med neenakostjo spolov pri zaslužku in plačah, saj je neenakomerna porazdelitev odgovornosti za oskrbo (skrb za otroke ali starejše sorodnike in sorodnike z invalidnostjo ter gospodinjska opravila) med ženskami in moškimi pogosta težava v vsej Evropski uniji. Med pandemijo covid-19 sta postali dve težavi še opaznejši. Na eni strani si morajo ženske in moški enakomerneje porazdeliti neplačano negovalno delo, da bi lahko kar najbolje sodelovali pri plačanem delu. Po drugi strani pa so razpoložljivost, dostopnost in cenovna dostopnost visokokakovostnih javnih storitev in podpornih storitev za varstvo otrok in starejših ter za gospodinjska opravila ključne, da se ženskam in moškim z odgovornostjo za oskrbo omogoči sodelovanje na trgu dela in da s tem prispevajo h gospodarski blaginji vse družbe. Nemčija želi raziskati različne oblike, ki se med seboj ne izključujejo, temveč dopolnjujejo. Eden glavni ciljev nemškega predsedovanja bo raziskati, kako lahko države članice EU zagotovijo podporne sisteme, dostopne vsem ženskam, prizadetim zaradi spolnega nasilja, saj so bile v času omejitve gibanja med pandemijo covid-19 ženske še bolj izpostavljene nasilju v družini.

Portugalska
Oceniti in obravnavati želijo vpliv krize, povezane s covid-19 na enakost spolov. Portugalsko predsedstvo želi opredeliti in analizirati vpliv krize covid-19 na udeležbo žensk na trgu dela in na njihov dohodek ter delovne razmere, zlasti v zvezi s čezmerno zastopanostjo žensk v prizadetih gospodarskih sektorjih. Predsedstvo se bo osredotočilo na delovne organizacije in na način njihovega odzivanja na krizo, zlasti v sektorjih s strogim horizontalnim ločevanjem žensk in moških, in pri tem raziskalo nove oblike dela, zadovoljevanja potreb in pričakovanj delavcev ter usklajevanje poklicnega, družinskega in zasebnega življenja. Poskrbeti tudi želi, da se napredek, ki je bil narejen glede enakosti spolov, ohrani, tudi v boju s prihodnjimi družbenimi izzivi. Portugalsko predsedstvo želi obeležiti 10. obletnico Istanbulske konvencije s pregledom njenega izvajanja v državah članicah, spodbujanjem pristopa EU h Konvenciji in z organizacijo razprave o posledicah vpliva krize covid-19 na nasilje nad ženskami in nasilje v družini, zlasti v zvezi z vzorci in dinamiko nasilja ter odzivi države in civilne družbe.

Slovenija
Ker je UI je pomembno orodje za digitalno preobrazbo in ključno gonilo sprememb in novosti in ob tem nesorazmerno vpliva na ženske in moške, slovensko predsedstvo želi analizirati posledice novih oblik dela za ženske. Pri tem se osredinja na naslednja vprašanja:

- premajhno število žensk, zaposlenih v digitalnem sektorju in sektorju UI,
- spolna segregacija v izobraževanju, na digitalnem trgu dela in trgu dela UI,
- razlike v plačilu med spoloma,
- avtomatizacija delovnih mest,
- delovne razmere in delovno okolje, varnost delovnih mest,
- samostojnost in prožnost, ki vplivata tudi na uravnoteženje poklicnega življenja,
- reproduciranje spolnih stereotipov in spolne diskriminacije zaradi digitalizacije, UI in platformnega dela.

Slovenija bo opredelila in obravnavala politične ukrepe za doseganje enake zastopanosti žensk in moških na trgu dela UI, da bi s tem sprostila ves potencial žensk na tem področju in zagotovila enake ugodnosti za ženske in moške zaradi sprememb, ki so posledica UI in platformnega dela. Določiti je treba tveganje zaradi nepreglednega odločanja in algoritmične spolne diskriminacije, starosti ali rase in predvideti rešitve za preprečevanje kršitev vrednot in temeljnih pravic Evropske unije, vključno z nediskriminacijo in enakostjo spolov. Lotiti se želimo tudi kibernetskega nasilja kot oblike nasilja nad ženskami in deklicami z ozaveščanjem ciljnih skupin in širše javnosti. Menimo, da mora Evropska unija pospešiti svoje delo na tem področju, zato bo vprašanje kibernetskega nasilja nad ženskami in deklicami med slovenskim predsedovanjem obravnavano na politični ravni.

Slovensko predsedstvo načrtuje organizacijo naslednjih dogodkov:
• zasedanje skupine na visoki ravni za vključevanje načela enakosti spolov in predsedujočega tria, ki bo septembra 2021 v Sloveniji;
• raziskovalno poročilo EIGE o možnostih enakosti spolov na trgih dela, ki jih digitalno preoblikujeta umetna inteligenca in platformno delo, povezano s pregledom kazalnikov BPfA o ženskah v gospodarstvu.