Na dnevnem redu prvega zasedanja notranjih ministrov v okviru nemškega predsedstva Svetu EU sta bili dve temi, in sicer evropsko policijsko partnerstvo ter iskanje in reševanje na morju.

Z napredkom tehnologije in njeno vse večjo uporabo s strani kriminalnih združb, s pojavom spletne kriminalitete, še posebej pa med pandemijo bolezni COVID-19 je postalo očitno, da je treba bolje izkoriščati obstoječe instrumente organov pregona za okrepitev notranje varnosti EU in krepitev evropskega partnerstva. Izmenjava ustreznih informacij in njihova analiza sta pri tem prednostni nalogi. Čeprav smo v zadnjih desetletjih skupaj dosegli pomemben napredek, je treba še dodatno utrditi vire, izmenjevati izkušnje in strokovno znanje ter usklajevati policijske dejavnosti po vsej EU. V tem okviru želi nemško predsedstvo vzpostaviti Evropsko policijsko partnerstvo, da bi omogočili še učinkovitejšo uporabo obstoječih struktur. Pri tem bi lahko imel pomembno povezovalno in podporno vlogo tudi Europol kot vozlišče za informiranje in inovacije, ki bi ga morali v tem smislu morali še dodatno okrepiti, tudi finančno.

Državni sekretar Olaj je uvodoma zagotovil, da bo Slovenija konstruktivna partnerica, predvsem v uresničevanju trio programa, ki smo ga pripravili skupaj z Nemčijo in s Portugalsko. »Hitra in učinkovita izmenjava informacij je ključna pri spopadanju z organizirano kriminaliteto in predvsem novimi oblikami kriminalitete, ki se pojavljajo v naglo spreminjajočih se okoliščinah med pandemijo koronavirusa,« je dejal državni sekretar in tako pozdravil vzpostavitev evropskega policijskega partnerstva. Ob tem pa ni pomembna le medsebojna izmenjava informacij in podatkov, ampak tudi njihovo centralizirano vrednotenje in uporaba v konkretnih postopkih. »Zato Slovenija podpira krepitev agencij EU na področju notranje varnosti, saj enotno vozlišče informacij zagotavlja enakopraven dostop do podatkov, ki jih iz utemeljenih razlogov potrebujejo države članice. Pri tem ima velik pomen implementacija interoperabilnosti v vseh državah članicah EU,” je Olaj ob tem poudaril vlogo agencije Europol in se zavzel za njeno krepitev.

Tudi druge države članice so izrazile podobna stališča in soglasno podprle oblikovanje evropskega policijskega partnerstva. Pozvale so k učinkovitejši uporabi obstoječih orodij za izmenjavo podatkov, kot sta Prumski sklep in švedska iniciativa, ki predstavljata osnovni EU pravni okvir. Več ministrov je izpostavilo konkretne izkušnje pri sodelovanju z Europolom pri odkrivanju mednarodnih kriminalnih združb in se zavzelo za večjo vlogo te agencije pri prihodnjih aktivnostih oblikovanja orodij iz okvira Evropskega policijskega partnerstva. Posebno vlogo lahko odigra pri iskanju učinkovitih rešitev za izzive, povezane z novimi tehnologijami, zlasti vse večjim kriptiranjem komunikacijskih kanalov in umetno inteligenco. Ministri so bili soglasni tudi pri potrebi za dodelitev večjih finančnih sredstev za delovanje agencije v prihodnjem večletnem finančnem okviru, so pa države iz skupine t. i. netoplačnic opozorile, da je to treba narediti s prerazporeditvijo sredstev, in ne z dodatnim povečevanjem finančnega okvira.

Drugi del zasedanja je nemško predsedstvo namenilo razpravi o problematiki priseljevanja prek Sredozemlja in operacij iskanja in reševanja na morju. Malteška deklaracija oziroma Skupna izjava o nameri o nadzorovanem postopku v nujnih primerih, ki je bila sprejeta septembra 2019, je prinesla določen napredek pri obravnavanju usode oseb, rešenih v operacijah iskanja in reševanja, a so razmere v Sredozemskem morju še vedno zelo zaskrbljujoče, zato je treba najti trajnejše rešitve.

Državni sekretar Olaj je ob tem povedal, da je Slovenija vseskozi zagovarjala pomen solidarnosti med državami članicami, ki jo vidimo kot steber upravljanja z migracijami. »EU mora pomagati tistim državam članicam, ki se soočajo z nesorazmernim migracijskim pritiskom. Tudi Slovenija je v preteklosti že večkrat izkazala solidarnost, in sicer z aktivnim sodelovanjem v projektih premestitev in preselitev, napotitvami v agenciji EASO in FRONTEX, tudi z dvostransko pomočjo,« je povedal Olaj in dodal, da morajo države članice pri odločanju o tem ohraniti suverenost. »Izbira mora ostati prostovoljna, pri tem pa moramo upoštevati sprejemne in integracijske zmogljivosti države članice.« Zavzel se je za krepitev vračanja in sodelovanja s tretjimi državami, kar je kot pomembno politiko prepoznala tudi Evropska komisija, kar naj bi opredelila tudi v prihajajočem paktu o migracijah, vsebina pa je tudi pomemben del trio programa Nemčije, Portugalske in Slovenije na področju notranjih zadev. Ministre je še obvestil, da je do konca junija v Slovenijo nezakonito vstopilo skoraj 5.000 migrantov in da zato Slovenija posveča večjo pozornost dogajanju v regiji jugovzhodne Evrope in Zahodnega Balkana.

Ob koncu je državni sekretar podal še stališče Slovenije o operacijah reševanja na morju. »Brez širše vizije in sistemskih rešitev tvegamo, da operacije postanejo velik faktor potega za nove in nove migrante, ki bodo pripravljeni tvegati svoja življenja in življenja družin za nevarno pot prek Sredozemlja. Izkrcani v okviru teh operacij morajo biti podvrženi enakemu mejnemu postopku kot tisti, ki v EU pridejo po kopnem.«

Ministri so se strinjali, da je treba poiskati rešitve za izzive preseljevanja čez Sredozemlje, zlasti za preprečevanje smrtnih žrtev. Se je pa znova pokazalo različno razumevanje pojma solidarnosti med državami članicami EU. Italija, Malta in Španija so opozorile na številke nezakonitih prihodov prek Sredozemlja v letošnjem letu, ki se sicer bistveno ne razlikujejo od številk, ki jih zaznava Slovenija. Zanje je relokacija ključna in morda edini izraz solidarnosti, saj se na tak način breme enakomerno razporedi med ostale države članice. Italija je izrazila nezadovoljstvo nad nizko udeležbo v ad-hoc operacijah relokacije po izkrcanju migrantov, rešenih v operacijah iskanja in reševanja. Razen sredozemskih držav in Nemčije so bile ostale države bolj zadržane do tovrstnih projektov, saj lahko predstavljajo faktor potega velikega števila nezakonitih migrantov v EU. Ministri so sicer izrazili pripravljenost za pomoč državam pod pritiskom, a mora biti ta pomoč prostovoljna in ustrezati izzivom, s katerimi se te države soočajo. Rešitve je treba iskati tudi širše, v sodelovanju s tretjimi državami izvora in tranzita in znatno dvigniti raven učinkovitosti vračanja.