V okviru zasedanja visokega političnega foruma za trajnostni razvoj (High-level Political Forum on Sustainable Development – HLPF), ki bo potekalo med 7. in 16. julijem, bo 47 držav, med njimi drugič tudi Slovenija, predstavilo nacionalna prizadevanja za uresničevanje 17 ciljev trajnostnega razvoja Agende 2030. Po indeksu uresničevanja ciljev trajnostnega razvoja (SDG Index), ki sta ga razvila Bertelsmann Stiftung in UN Sustainable Development Solutions Network, se Slovenija med 166 državami še vedno uvršča na visoko 12. mesto, medtem ko po indeksu odziva na COVID19 zaseda izjemno 7. mesto.

Slovenija je uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja v okviru Agende za trajnostni razvoj do leta 2030 predana že od samega začetka, je v uvodnem nagovoru poudaril minister Zvone Černač. »Pred tremi leti je bila Slovenija ena izmed prvih držav, ki je sprejela nacionalno strategijo razvoja do leta 2030, v katero so bili smiselno vključeni tudi cilji trajnostnega razvoja Agende 2030. Naklonjenost transparentni in vključujoči implementaciji agende odseva tudi dejstvo, da Slovenija že drugič predstavlja prostovoljni nacionalni pregled doseganja ciljev,« je dejal. Izrazil je zadovoljstvo, da Slovenija od zadnjega poročanja beleži napredek.

»Slovenija skuša s konsistentnimi in strateško naravnanimi politikami tlakovati pot trajnostnemu razvoju. Pri tem imamo pred očmi dejstvo, da so ustvarjalnost, dediščina, znanje in raznolikost ključne vrednote razvoja, njihov skupni imenovalec pa je kultura,« je na zasedanju poudaril minister Černač in nadaljeval, da vidi Slovenijo v prihodnosti, kot skupnost, državo, ki ohranja svojo zeleno podobo, čisto naravo, pitno vodo ter številne naravne habitate. Na drugi strani pa je to družba znanja, novih tehnologij, družba z visoko kulturo bivanja, je nadaljeval minister in opozoril, da živimo v času, ko je spoprijemanje s številnimi izzivi in negotovostjo postalo naša realnost, vendar pa se Slovenija zaveda, da mnogi razvojni izzivi prinašajo tudi nove priložnosti.

»Slovenijo vidimo tudi kot družbo, ki temelji na pravičnosti in solidarnosti ter vsem zagotavlja enake izhodiščne možnosti,« je še dodal minister Černač.

Slovenija beleži napredek pri skoraj vseh 17 zastavljenih ciljih. Izpostaviti gre napredek na področju cilja 1 - Odprava vseh oblik revščine. V treh letih se je znižala stopnja tveganja revščine in stopnja socialne izključenosti z 19,2 %, na 16,2 %. V treh letih je delež kmetijskih zemljišč v uporabi z ekološko pridelavo narasel. Prav tako se je povečala stopnja recikliranja komunalnih odpadkov, napredek pa beleži tudi na drugih področjih.

Kot je povedal minister, se Slovenija k trajnostnemu razvoju ne zavezuje zgolj politično, ampak v proces ukrepov za doseganje ciljev vključuje najširši krog deležnikov. Tako kot pri pripravi prvega nacionalnega poročila je Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko tudi drugo poročilo pripravljala skozi vključujoč proces, še posebej je prisluhnila mladim ter predstavnikom ranljivih in marginaliziranih skupin. »Slovenija samozavestno vstopa v novo desetletje konkretnih aktivnosti pri uresničevanju zastavljenih ciljev,« je v luči glavne teme letošnjega dogodka Pospešeni ukrepi in poti transformacije: zavedanje o desetletju konkretnih ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja še poudaril minister.

V luči pandemije COVID-19 je poročilu v skladu s pobudo OZN dodano poglavje o uspešno koordiniranem odzivu Slovenije na COVID-19 in navezavo tega na Agendo 2030.

Povezava - Drugi prostovoljni nacionalni pregled doseganja ciljev trajnostnega razvoja Agende 2030