Kakšna je razlika med javnim naročilom in evidenčnim postopkom?

Javno naročilo je postopek oddaje naročila, kadar je ocenjena vrednost javnega naročila brez davka na dodano vrednost enaka ali višja od naslednjih mejnih vrednosti: 40.000 evrov za javno naročilo blaga ali storitev ali projektni natečaj; 80.000 evrov za javno naročilo gradenj; 750.000 evrov za javno naročilo socialnih in drugih posebnih storitev, razen storitev, ki so zajete s kodo CPV 79713000-5.

Evidenčno naročilo je postopek oddaje naročila, kadar je ocenjena vrednost v primeru storitev nižja od 40.000 evrov, najpogosteje pogovorno temu rečemo, da naročilo »oddamo z naročilnico«. Zakon o javnem naročanju v 21. členu od naročnika zahteva le, da upošteva načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti in da mora za ta naročila voditi tudi evidenco o njihovi oddaji, ki zajema navedbo predmeta, vrste predmeta in vrednosti javnega naročila brez DDV. Gre za naročila nižjih vrednosti, zato zakon posebnega postopka, razen upoštevanja temeljnih načel, ne določa.

Ali bi lahko, glede na zakonodajo in višino vrednosti, ponudnika izbrali direktno, brez evidenčnega naročila?

Evidenčno naročilo je vsako naročilo do višine 40.000 evrov za storitve, zakon pa pri teh naročilih ne določa posebnih zahtev. Naročnik mora upoštevati svoj interni akt in je pri izbiri ponudnikov načeloma prost. Interni akt Ministrstva za javno upravo, če ne obstajajo objektivni razlogi (v tem primeru verjetno obstajajo, saj je treba naročilo izvesti nemudoma), zahteva povabilo vsaj trem ponudnikom. Naročila pa po samem zakonu ni potrebno objavljati in se lahko odda tudi neposredno.

Zakaj je tako kratek rok oddaje?

Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) v skladu z načelom sorazmernosti (predvsem glede izbire, določitve in uporabe pogojev, zahtev in meril, ki morajo biti smiselno povezana s predmetom javnega naročila) za evidenčna naročila ne predvideva najkrajšega roka za oddajo ponudbe. Naročnik lahko takšen rok določi predvsem glede na predmet naročila in čas, v katerem potrebuje predmet samostojno.

Zakaj niso predvidena vprašanja ponudnikov in zakaj ne obstaja možnost revizije?

Evidenčnega naročila ni mogoče objaviti na portalu javnih naročil, ker portal na podlagi ZJN-3 tega ne omogoča, saj se na portalu objavljajo naročila, po postopkih in predpisanih obrazcih v skladu z evropsko in nacionalno zakonodajo, zakon pa oddajo evidenčnih naročil, kot tudi ne obrazcev, posebej ne predpisuje.

Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja določa, da za evidenčna naročila, pravno varstvo oziroma pritožba po tem zakonu ni zagotovljena. Ne obstaja pravna podlaga, da bi o revizijskem zahtevku ponudnika odločala Državna revizijska komisija.

Ali se bo lahko k pogodbi sklenilo aneks?

Na podlagi izvedenega evidenčnega naročila se lahko sklene pogodba do višine 40.000 evrov brez DDV. Do iste višine je mogoče pogodbeno vrednost tudi dvigniti z aneksom, nikakor pa se te višine z aneksom ne sme preseči, ker bi s tem presegli zakonsko določen prag za evidenčno naročilo.

Več o evidenčnem postopku

Ministrstvo za javno upravo je glede na ocenjeno vrednost naročila, ki je pod 40.000 evri, izvedlo evidenčno naročilo. V takšnem naročilu naročnik povabi potencialne ponudnike k oddaji ponudb. Kljub temu, da zakon tega ne predvideva, se je ministrstvo odločilo za izvedbo transparentnega postopka in naročilo objavilo na spletni strani, ponudbe pa pričakuje do srede, 15. julija 2020, opoldne. Z najugodnejšim ponudnikom za izvedbo bo ministrstvo še v tem tednu sklenilo pogodbo.

Evidenčno naročilo je najbolj enostavno naročilo, kjer zakon zahteva le spoštovanje temeljnih načel. V letu 2019 (gre za statistične podatke) je skoraj 2.000 javnih naročnikov oddalo 1.062.405 evidenčnih naročil. Vsako leto naročniki oddajo več kot milijon različnih evidenčnih naročil. To so vsa naročila v vrednosti do 40.000 evrov (oziroma 80.000 evrov za gradnje), za katere zakon ne zahteva posebnega postopka.