Na začetku je poslanec Levice Luka Mesec omenil tvit predsednika vlade v zvezi z genocidom, ki se je zgodil v Srebrenici, in nadaljeval, da bi se premier za tvit moral opravičiti.

Premier je ob tem dejal, da mu je žal, da tisti, ki od njega zahtevajo opravičilo zaradi neke izjave, te izjave niso sposobni niti citirati. "Leta 2009, ob 20. obletnici padca Berlinskega zidu, sem bil naprošen s strani ugledne mednarodne institucije za študijo, ki sem jo tudi napisal. Objavljena je bila 1. decembra 2009 in v njej analiziram dogajanja po padcu Berlinskega zidu, tudi na ozemlju nekdanje Jugoslavije, in vzroke, zaradi katerih je prišlo do balkanske morije, tudi do pokola v Srebrenici. Na podlagi te študije sem bil potem izbran za vodenje mednarodne iniciative za dopolnitev resolucije Združenih narodov o genocidu, ki jo je skozi Generalno skupščino Združenih narodov spravil poljski jud Lemkin. Leta 2012 je to našo iniciativo podprlo prek 100 svetovnih voditeljev, objavljeno je bilo v svetovnih medijih, o tem smo govorili na Generalni skupščini Združenih narodov. Od leta 2009 naprej ob obletnici genocida v Srebrenici to študijo znova poudarim. To sem naredil tudi letos. Nisem je zdaj napisal, ampak pred enajstimi leti," je dejal premier in nadaljeval: "Moram reči, da doslej argumenti te študije niso nikogar zmotili, nihče ni nanjo odgovarjal v Sloveniji. V Sloveniji se je to ignoriralo, v mednarodni javnosti pa je bilo o tem precej razprave." Kot je poudaril predsednik vlade, je genocid v Srebrenici zasnovalo isto zlo, ki se je kotilo na Akademiji jugoslovanske armade v Beogradu. "Študiral sem obramboslovje in poznam tisto doktrino in v tisti doktrini piše, da je treba nasprotnika, bodisi agresorja bodisi razrednega sovražnika, fizično uničiti, to se pravi, ubiti, umoriti. To je končni cilj oboroženega boja. To je doktrina, v kateri je bil vzgojen Ratko Mladić, ki je v Srebrenici ter še v nekaterih drugih krajih v Bosni izvedel pokol," je dejal predsednik vlade Janez Janša. Poudaril je tudi, da "nekateri, ki so sodelovali pri tem, so v postopkih pred mednarodnim sodiščem svoj zagovor utemeljili na tem, da so verjeli, da zaradi tega, ker za povojne poboje v nekdanji Jugoslaviji, kjer so pomorili na deset tisoče vojnih ujetnikov, ni nihče odgovarjal, tudi oni ne bodo odgovarjali in da čez 50 let, ko se bodo grobovi odkrili, to nikogar več ne bo zanimalo. Na te stvari sem opozoril in to so zgodovinska dejstva."

"Glede vojne v Bosni in Srebrenice – če Slovenija takrat, ko sem bil minister za obrambo, Bošnjakom ne bi pomagala, diplomatsko, z usposabljanjem njihovih enot in z orožjem ter z vojaško opremo, bi bilo teh Srebrenic še petkrat več, najmanj. Obstajajo dokazi za to," je dejal predsednik vlade in dodal, da "tisti, ki zaradi tega, ker niso sposobni vseh zločinov obsoditi enako in jih meriti z istimi vatli, kričijo zaradi te primerjave, v bistvu kričijo sami sebi."

"Če bi svet zmogel enako obsoditi vse zločine ne glede na to, katera ideologija jih je spodbudila, ne bi bilo Srebrenice, ne bi bilo Ruande, ne bi bilo številnih podobnih genocidnih dejanj v svetu," je poudaril predsednik vlade. "Prizadevamo si, da se resolucija združenih narodov o genocidu ustrezno dopolni. In dokler bo možno nekaznovano pobijati v imenu ene ideologije, v imenu druge pa bo to obsojeno, toliko časa se bodo genocidi v svetu dogajali in o tem obstaja v civiliziranem svetu soglasje; nihče temu ne nasprotuje, razen v Sloveniji," je še poudaril premier Janez Janša.

Predsednik vlade je odgovarjal tudi na vprašanje Marka Bandellija v povezavi z brezplačnim prevozom za študente in dijake in s skrbjo za ranljive skupine. "Ranljive skupine doslej v Sloveniji niti v časih, ko ni bilo epidemije ali pa ukrepov za zajezitev koronavirusa ali kakšnih podobnih razmer, niso dobile toliko naše skupne pomoči kot ravno v zadnjih mesecih. Kar se tiče brezplačnega prevoza za dijake in študente, mi tega nismo ukinili, niti nismo spremenili ali pa ne spoštovali pravne podlage, ker za subvencioniranje prevoza poleti ta pravna podlaga ne obstaja in tudi doslej ni obstajala. Sredstva za to, da so se ti prevozi subvencionirali tudi poleti, so zagotovili izvajalci, se pravi, prevozniki iz viškov, ki so jih ustvarili na začetku leta oziroma do poletja, doslej. Težava letos, ki je vsem očitna, je, da teh viškov ni bilo zaradi epidemije, in tudi sredstev ne. Da se je potem prek velikih naporov Ministrstva za infrastrukturo vseeno našlo nekaj teh sredstev, da zdaj ukrep velja tudi v tem času, se je treba zahvaliti predvsem prevoznikom, pa tudi ministrstvu, da so to naredili tudi v situaciji, ki ni ravno blesteča," je poudaril premier Janez Janša. "Pri ukrepih, ki jih pripravljamo, pa se najbolj trudimo za to, da bi bilo ukrepov, ki bi pomenili intervencijo, čim manj. In manj okuženih ko bomo imeli v tem valu, ki smo mu priča zdaj, manj obolelih, manj bo tudi potrebe po restriktivnih ukrepih in na koncu tudi po ukrepih, ki krčijo določene pravice. Je pa najbrž vsem jasno, da v tem trenutku odgovora na to, kakšni ukrepi bodo do konca leta še potrebni, nima nihče, ne pri nas ne v Evropi ne po svetu, ker enostavno ne vemo, koliko časa bodo te razmere trajale. In vse, kar lahko naredimo, ali pa daleč največ, kar lahko naredimo za to, je, da se razmeram prilagodimo, da delamo vse, da bo čim manj okužb, čim manj obolelih ter tako čim manj potrebnih restrikcij. Manj bo omejevanj, manj bo zaustavljanja javnega življenja in gospodarstva, boljše bo stanje javnih financ in manj varčevalnih ukrepov bo potrebnih," je pojasnil premier Janez Janša. Poudaril je še, da namen vlade nikakor ni, da bi pri teh ukrepih – tudi če bodo potrebni – sprejemala omejitve najbolj ranljivih skupin. »Menim, da smo v zadnjih mesecih že dokazali, da vemo, kje je potrebna solidarnost, in da smo to solidarnost pretežno pokazali tudi v praksi,« je še dodal.

V nadaljevanju je predsednik vlade odgovoril na poslansko vprašanje Zmaga Jelinčiča o delovanju policije in NPU. "Uniformirana policija je v zadnjih mesecih dokazala, da je kos svoji nalogi tudi v najtežjih okoliščinah; da ima težave zaradi določenih preobremenitev, na primer, ko gre za ilegalne migracije, in da potrebuje pomoč Slovenske vojske," je dejal predsednik vlade in nadaljeval, da "ko govorimo o kriminalistični policiji, je treba vedeti, da je v Sloveniji okoli 900 kriminalistov. Od tega jih je kakšnih 70 ali 80 znotraj NPU. Na posameznega kriminalista na leto pade približno 60 preiskav kaznivih dejanj, če štejemo vsa kazniva dejanja, ki se obravnavajo, in jih razdelimo med 900 oseb. Ko pogledamo NPU, pa vidimo, da na enega kriminalista, zaposlenega na NPU, pride eno kaznivo dejanje, zaradi tega, ker je to institucija, ki so ji v zadnjih letih dali pristojnost, da sama izbira, s čim se bo ukvarjala. Tako se, recimo, zdaj ukvarja s hišno preiskavo pri podpredsedniku vlade, ni se pa ukvarjala s sumom milijonske, desetmilijonske ali pa stomilijonske korupcije pri investiciji v TEŠ – to so prepustili lokalni policiji. Že to pomeni, da gre za nek unikum, ki ni namenjen temu, da bi se kazniva dejanja prednostno obravnavala po teži in po nevarnosti za družbo ali pa po gospodarski škodi."

"Leta 2012 oziroma 2013 smo NPU skušali dati nazaj kriminalistični policiji, ampak se je po tistem letu znova vse razrahljalo. In če govorimo o upravičenih očitkih politizacije znotraj sistema, potem je jedro tega zagotovo na omenjeni instituciji. In glede na to, da je bila postavljena kot politični projekt z velikim bremenom korupcije že na samem začetku, je najmanj, kar je treba storiti, da je to institucijo treba depolitizirati. Da se bo namreč zakon upošteval pri vseh enako, da ne bo prvo- in drugorazrednih in da ne bodo sami sebi določali nalog. Glede tiste korupcije, ki je bila vsem očitna ter na samem začetku sankcionirana, pa sami veste, da ni bila. Sam sebe je preiskoval gospod Jevšek, ki je bil takrat generalni direktor policije, zdaj je župan SD, mislim, da v Murski Soboti. In potem je najbrž to nadaljeval direktor Goršek, ki je bil tudi kot nepolitičen, njegov sin vodi Mladi forum SD, ali pa ga je vodil. Se pravi: ve se, kje so politične korenine ključnih funkcionarjev, ki so to postavljali. Stvar se je zaključila tako, da na koncu tisti najbolj odgovorni sploh niso bili procesirani; v nek postopek je šel državni sekretar, ki pa tudi ni bil obsojen. Torej, če institucija, ki je namenjena temu, da preganja najhujše oblike kriminala, ne nastane na podlagi kriminala, potem kakega velikega upanja v to, da bo to delovalo, ni. Razen, če se depolitizira. Vendar zdaj, ko to skušamo narediti, se pa depolitizaciji skuša očitati politizacijo, čeprav je politizacija te institucije opazna od samega začetka," je poudaril premier Janez Janša in pojasnil, da je pri delu NPU ključna težava politizacija dela slovenske kriminalistične policije, ki se uporablja za obračun s političnimi nasprotniki. "Natančno po odstavku, ki ga je še vedno zaslužni prof. Ljubo Bavcon napisal v uvod zakona o kazenskem postopku tam nekje sredi 80. let, in to je, da sta kriminalistična policija in sodstvo sredstvi za zatiranje razrednega sovražnika, se pravi političnega nasprotnika. Zdaj tega duha v celoti iz teh struktur v Sloveniji še nismo izgnali, zato se nam dogajata selektivna pravica in zloraba državnih institucij v politične namene," je bil jasen premier Janez Janša.

Predsednik vlade je odgovoril še na vprašanja Jožefa Horvata iz NSI, povezana z delovanjem Strateškega sveta za debirokratizacijo. Ob tem je dejal, da prvo poročilo sveta kaže, da je možno določen del birokratskih ovir začeti zmanjševati že letos, se pravi tako, da bomo začeli novo okolje z manj birokracije predvsem na davčnem, gospodarskem in okoljskem področju ustvarjati že s 1. januarjem naslednjega leta." Je pa seveda to večstransko delo, ki ga ni mogoče opraviti v enem koraku – in seveda, svet bo delal tudi naprej. Če nam bodo okoliščine glede korone dovoljevale ali pa pustile dovolj manevrskega prostora, bomo prve smernice za debirokratizacijo na vladi obravnavali še pred parlamentarnimi počitnicami, tako da se bo priprava konkretnih aktov oziroma zakonskih rešitev lahko začela v poletnem času," je bil jasen predsednik vlade. "Osebno ocenjujem, da je z odpravo večine ali pa večjega dela birokratske navlake možno bruto domači proizvod Slovenije povečati vsaj za 1 %, toliko tega se izgubi in toliko ovir je, ki so popolnoma nepotrebne," je še poudaril. V nadaljevanju je pojasnil, da je tudi demografska politika celovito področje, ki zadeva skorajda vse, "zato imamo v koalicijski pogodbi tudi to obvezo, da ustanovimo vladni urad za demografijo, ki bo horizontalno usklajeval vse te potrebne ukrepe."

"Strateško je demografija prepoznana tudi znotraj Evropske unije kot najpomembnejša tema, zato je v programu Evropske komisije tega petletnega mandata postavljena med prednostne naloge. To, kar dela Slovenija, ni nekaj osamljenega, ampak se s tem ukvarja velika večina držav članic Evropske unije," je dejal premier Janez Janša. Glede subvencioniranja vrtca za vse tiste otroke, ki zdaj tega nimajo, pa je po njegovih besedah koalicijska pogodba jasna. "Mislim, da je prvi delovni osnutek predpisa pripravljen za usklajevanje, in če bo šlo vse po programih, bo ta zaveza uresničena v naslednjem letu," je zaključil.