Današnje slovesnosti v Trstu sta se – poleg vrste ministrov iz vlad obeh držav - udeležila tudi minister za zunanje zadeve dr. Anže Logar in italijanski minister za zunanje zadeve in mednarodno sodelovanje Luigi Di Maio. Njuno že tretje srečanje v zadnjem mesecu in pol potrjuje pristne, prijateljske vezi med dvema sosednjima državama, ki sta z dogovorom o vrnitvi Narodnega doma pokazali medsebojno spoštovanje in razumevanje. O vrnitvi Narodnega doma je v zadnjih letih potekal intenziven meddržavni dialog, prav posebej v luči približevanja 100. obletnice požiga in priprav na svečano obeležitev tega prelomnega dogodka. Slovenska diplomacija je v zadnjem desetletju vložila napore na različnih ravneh, da so bile odstranjene marsikatere ovire na tej poti. Brez sodelovanja in tudi naklonjenosti italijanskih oblasti vrnitev Narodnega doma namreč ne bi bila dosegljiva.

Največ zaslug za vrnitev stavbe Narodnega doma, ki je bila od svojega odprtja leta 1904 izraz narodnega, političnega, kulturnega in gospodarskega položaja tržaških Slovencev, ima brez dvoma slovenska narodna skupnost v Italiji. S sprejemom zaščitnega zakona iz leta 2001 je bilo vprašanje vračanja odvzetih objektov slovenski skupnosti prvič vključeno v italijansko zakonodajo. Univerza v Trstu, ki zadnja desetletja uporablja stavbo, je leta 2004 slovenski Narodni in študijski knjižnici v pritličju Narodnega doma odstopila dvorano, v kateri je sprva deloval slovenski informativni center, od februarja 2014 pa Oddelek za mlade bralce knjižnice. Spomladi 2019 je univerza slovenski manjšini dala v uporabo dodatne prostore v pritličju.

V letošnjem letu mineva tudi dvajset let od objave skupnega poročila slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije, v katerem strokovnjaki soglašajo o nemirni preteklosti odnosov med narodoma in opozarjajo, da zgodovinska nasprotja ne smejo prerasti v nasprotja sedanjosti ali bremena prihodnosti. V poročilu je obravnavano tudi obdobje pred 100 leti, o katerem so zgodovinarji obeh držav med drugim zapisali: "Požig Narodnega doma, sedeža slovenskih organizacij v Trstu julija 1920, pod pretvezo povračilnega udarca zavoljo nemirov v Splitu, ki so terjali žrtve med italijanskim in med slovanskim življem, je bil zato le prvi javni znanilec dolgotrajnega nasilja''. A vendar so ugotovitve skupne komisije v Italiji po vsem tem času še vedno neupoštevane. Od objave poročila so najvišji predstavniki Republike Slovenije že večkrat ob različnih priložnostih pozvali predstavnike sosednje države, naj ga Italija sprejme in javno objavi, da ugotovljeno zgodovinsko resnico ne bi napačno predstavljali in prenašali na mlade generacije. Ministrstvo za zunanje zadeve tudi ob tej priložnosti poziva italijansko stran, da poročilo sprejme in ga upošteva pri razlagi zgodovinskega obdobja, ki ga poročilo obravnava.

Vrnitev tega simbola slovenske identitete v Trstu nosi številne stvarne in simbolne pomene: najprej je priznanje četrtstoletnemu trpljenju primorskih Slovencev zaradi italijanskega nacionalizma in fašizma; nadalje sodi dogovor o vrnitvi stavbe med dejanja sprave in iskanja skupnega razumevanja težkih dogodkov zgodovine 20. stoletja ter krepitve medsebojnega spoštovanja. Ne nazadnje je vrnitev tega simbola slovenstva v Trstu izkaz dobrososedskih odnosov in sožitja med narodoma v duhu skupnih evropskih vrednot. Vse to pa je temeljna naloga slovenske diplomacije do vseh sosednjih držav in narodov. 

"Želim si, da Narodni dom postane hiša dialoga, hiša prijateljstva in hiša sožitja med narodi ter prispeva k večkulturni in večjezikovni prihodnosti Trsta. Naj bo 100. obletnica požiga Narodnega doma hkrati simbol preporoda mesta in slovensko-italijanskih odnosov v naši skupni evropski hiši", je zapisal minister dr. Logar ob tem prelomnem dogodku. Danes smo gotovo obrnili nov list skupne, še bolj povezane prihodnosti naših dveh narodov, ne le v Trstu, ob meji, temveč v Evropski uniji miru, spoštovanja razlik in sodelovanja.