Državna sekretarka dr .Metka Gorišek je poudarila, da se Slovenija že od leta 2014 zavzema za krožno gospodarstvo. V Sloveniji je krožno gospodarstvo uvrščeno med strateške razvojne prioritete, vključili smo ga v vse svoje strateške dokumente in izoblikovali Kažipot prehoda v krožno gospodarstvo Slovenije. Nedavna kriza je pokazala, kako ranljiva so naša gospodarstva in kako odvisni smo od vseh. Samoumevno je, da mora okrevanje gospodarstva slediti načelom zelenih naložb. Obnova se mora osredotočiti na nizkoogljične in krožne naložbe ter digitalizacijo. V tem okviru sta potrebna dodatna osredotočenost in povečanje virov za pravičen prehod. Državna sekretarka je izpostavila, da ima krožno gospodarstvo pri tem  pomembno vlogo. Pandemija je pokazala, kako pomembno je biti samozadosten, in sicer zlasti pri ravnanju z odpadki. Zato bi morali uporabiti načela krožnega gospodarstva tudi za pospeševanje trga visokokakovostnih sekundarnih surovin. Kadar določenega deleža odpadkov ni mogoče reciklirati, je treba vzpostaviti ustrezne zmogljivosti za pretvorbo v energijo, da se prepreči odvisnost od prevoza na dolge razdalje. V tem okviru moramo konceptu "odpadki za energijo" dati večji pomen in ustrezno podpreti njegovo financiranje.

Pri izvajanju naše dolgoročne podnebne strategije 2050 bo krožno gospodarstvo ključno za zmanjšanje emisij CO2, konkurenčnost in ustvarjanje novih delovnih mest.  Državna sekretarka dr. Metka Gorišek je izpostavila, »da bo krožno gospodarstvo s konkretnimi ukrepi naše vodilo v prihodnosti.« Slovenija zato  pripravlja celoviti strateški projekt razogličenja Slovenije preko prehoda v krožno gospodarstvo, v katerem bodo nanizani tudi konkretni ukrepi.

Državna sekretarka je sklenila, »da nam bo krožno gospodarstvo omogočilo izgradnjo trdnih in prožnih gospodarstev ter socialne pravičnosti in boljše spoprijemanje za prihodnje izzive, ki so pred nami.«