Ministri razpravljali tudi o zelenem okrevanju po pandemiji COVID-19 ter vlogi digitalizacije na področju varovanja okolja - Minister Vizjak je poudaril, da ima lahko razvoj in uporaba digitalnih tehnologij pomembno vlogo pri trajnostnemu prehodu EU
- Ministrstvo za okolje in prostor
Danes, drugi dan zasedanja so ministri nadaljevali spomladi začeto razpravo o Evropskem podnebnem zakonu in drugih ukrepih v za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov. Ministri so ponovno izpostavili osrednjo vlogo Evropskega zelenega dogovor in ukrepov, ki jih ta predvideva za prehod v trajnostno in bolj odporno družbo. Strinjali so se, da je potrebno pri načrtovanju vseh ukrepov zagotoviti, da so ti ukrepi skladni s podnebnimi cilji EU ter da spoštujejo načelo ne povzročanja okoljske škode (»do no harm principle«). Za doseganje ciljev Evropskega zelenega dogovora ter krepitve evropskega gospodarstva bodo ključnega pomena javne ter zasebne investicije v nizkoogljične tehnologije, zelena delovna mesta in digitalne rešitve.
Minister Vizjak je poudaril, da je izgradnja odporne Evrope mogoča samo preko vključevanja okoljskega in podnebnega vidika v vse relevantne sektorje, in sicer hkrati z zagotavljanjem trajnostnih investicij, ki bodo prispevale k doseganju podnebne nevtralnosti EU. Minister Vizjak je ponovno poudaril pomembnost Akcijskega načrta za krožno gospodarstvo. Covid kriza nam je namreč pokazala, kako pomembno je biti samozadosten, zlasti pri ravnanju z odpadki. Zato bi morali uporabiti akcijski načrt za pospeševanje trga z visokokakovostnimi sekundarnimi surovinami.
V okviru točke o povezovanju digitalizaciji in okolja ter podnebnih sprememb, so ministri opravili interaktivno razpravo v manjših skupinah. Minister Vizjak je v luči prihajajočega predsedovanja Slovenije prihodnje leto, skupaj s komisarjem za okolje Virginijusom Sinkeviciusom, izvršnim direktorjem Evropske okoljske agencije Hansom Bruyninckxom ter avstrijsko ministrico Leonore Gewessler moderiral enega izmed štirih panelov na temo digitalizacije. Usmerjene aktivnosti v povečanje stopnje digitalizacije lahko namreč pripomorejo k doseganju podnebnih ciljev, prispevajo k okoljski zaščiti ter učinkoviti rabi virov. Nemško predsedstvo želi s tem spodbuditi politično razpravo pred pripravo in sprejemom Sklepov Sveta EU o vlogi digitalizacije na področju okoljskih in podnebnih politik, kar je predvideno na decembrskem zasedanju Sveta EU za okolje.
Minister Vizjak je poudaril da lahko ima razvoj in uporaba digitalnih tehnologij pomembno vlogo pri trajnostnemu prehodu EU, hkrati pa lahko prispeva tudi k večji produktivnosti in konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Poleg tega pa digitalizacija omogoča proizvajalcem, kot tudi potrošnikom boljšo sledljivost celotnega procesa pri rabi virov in surovin, kar lahko prispeva tudi h krepitvi zaupanja ter trajnostnim odločitvam potrošnikov glede posameznih proizvodov in storitev. Ministri so podprli načrtovane aktivnosti za vzpostavitev Evropskega podatkovnega centra v okviru Zelenega dogovora. Pri tem je pomembno, da se tudi sicer zagotovi zelenitev informacijsko komunikacijskega sektorja preko zagotavljanja njegove energijske in snovne učinkovitosti.
Danes so ministri nadaljevali razpravo o ukrepih na področju podnebnih sprememb, predvsem o procesu sprejemanja Evropskega podnebnega zakona. Slednji je eden izmed predvidenih ukrepov v okviru Evropskega zelenega dogovora, ki bo omogočil prehod v nizkoogljično in krožno gospodarstvo ter hkrati vlagateljem in potrošnikom zagotovil stabilno okolje in nakazal jasno pot razvoja EU do leta 2050.
Minister Vizjak je izpostavil, da bo prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo zahteval sodelovanje vseh relevantnih sektorjev, predvsem transporta, kmetijstva, energetike, gradnje, pri čemer bo bistvenega pomena zagotavljanje ustrezne finančne podpore državam članicam za pravičen in solidaren prehod. V luči mednarodnih podnebnih pogajanj ter zasedanja pogodbenic konvencije o podnebnih spremembah prihodnje leto (COP26 UNFCCC) je minister Vizjak poudaril pomen ohranitve vodilne vloge EU na globalni ravni, za kar si bo Slovenija prizadevala tudi v vlogi predsedujoče Svetu EU v drugi polovici prihodnjega leta.