V veljavni Načrt razvojnih programov 2020 – 2023 se uvrstijo novi projekti, in sicer Ureditev območja Bičje v občini Grosuplje, Ureditev reke Vipave na izvirih, Ureditev reke Vipave - gorvodno od glavne ceste, Visokovodni nasip Gaberje v Lendavi, Visokovodni nasip v Gornji Radgoni in Ureditev na območju solin Sečovlje in gorvodno. Ocenjena vrednost vseh projektov znaša skoraj 30 milijonov evrov. Vse investicije se bodo izvajale od letos do leta 2022, razen ureditve obstoječe vodne infrastrukture v območju solin Sečovlje na vodotokih gorvodno od solin, ki se bo zaključila predvidoma leta 2024. Investicije bo financiralo Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) v okviru Sklada za vode (ureditev vodotoka Bičje in ureditev reke Vipava bosta sofinancirali tudi občini).

Ureditev območja Bičje v občini Grosuplje
Območje vodotoka Bičje leži v jugozahodnem delu Grosupeljske kotline. Obstoječe stanje vodotoka na območju ne zagotavlja poplavne varnosti. Poplavne karte hidrološko hidravlične študije izkazujejo ogroženost objektov JZ od naselja Sončni dvori. Za zagotovitev poplavne varnosti in izračunane potrebne pretočnosti vodotoka pod obstoječim zadrževalnikom, je potrebno v delu vodotoka Bičje pod zadrževalnikom izvesti ukrepe, ki so bili predvideni že ob načrtovanju in gradnji zadrževalnika. V okviru investicije se predvideva povečanje mostne odprtine mostu v naselju Brezje pri Grosupljem, razširitev struge potoka Bičje 150m gorvodno in 150 m dolvodno od predvidenega novega mostu, izgradnja protipoplavnega nasipa na območju objektov z naslovom Brezje pri Grosupljem št. 4 do 50, ki bo varoval objekte pred visokimi vodami s 500 letno povratno vodo ter podaljšanje obstoječega nasipa med strugo Bičja in predvideno novo obvozno cesto, nadvišanje terena na območju Gospodarske cone -jug ter protipoplavna zaščita območja med gospodarsko cono in povezovalno cesto z industrijsko cono.
Skupna ocenjena vrednost projekta znaša 2.471.237,00 EUR z DDV. Investicija se bo financirala iz Sklada za vode višini 939.734,00 EUR in iz sredstev Občine Grosuplje 1.531.503,00 EUR.
Ureditev reke Vipave na izvirih
Celotno območje naselja Vipava je poplavno ogroženo zaradi visokih voda reke Vipave ter zaradi dotrajane in poškodovane vodne infrastrukture. Na območju osrednjih izvirov Vipave imenovanem Pod skalco se nahaja jez, ki je v zelo slabem stanju in je nujno potreben obnove. Ravno tako so dotrajana in poškodovana levo in desno obrežna zavarovanja nad in pod jezom ter na pritoku Mala Vipava. V okviru projekta je predvidena obnova obstoječega jezu Pod skalco na dolžini 52,20m merjeno v kroni, ureditev poškodovanih obrežnih zavarovanj na dolžini 354,30m ter odstranitev 1965 m3 naplavin, skupno nad in pod jezom.
Skupna ocenjena vrednost projekta znaša 1.787.747,61 EUR z DDV. Investicija se bo financirala iz Sklada za vode.
Ureditev reke Vipave - gorvodno od glavne ceste
Celotno območje naselja Vipava je poplavno ogroženo. Z obnovo Lantherijevega dvorca in namestitvijo protipoplavnih elementov na prehode med posameznimi objekti se je poplavna ogroženost na določenih odsekih nekoliko zmanjšala, vendar varovanje še ni zadostno. Obstoječe kamnito obrežno zavarovanje na odseku od mostu na Vojkovi ulici do mostu na glavni cesti je v zelo slabem stanju. Na nezavarovanih delih struge je prisotna bočna in globinska erozija, ki dodatno pomeni nestabilnost brežin. Za zagotovitev poplavne varnosti je predvidena obnova obrežnega zavarovanja, nadvišanje prenizkih obrežnih zavarovanj, poglobitev dna struge z odstranitvijo naplavin ter zaščita erozijskih žarišč v strugo.
Skupna ocenjena vrednost projekta znaša 1.092.299,00 EUR z DDV. Projekt se bo financiral iz Sklada za vode v višini 886.305,00 EUR in proračuna Občine Vipave v višini 205.994,00 EUR.
Visokovodni nasip Gaberje v Lendavi
Namen investicije je zaščita celotnega urbanega dela naselja Benica pred škodljivim delovanjem visokih voda, kar bo poleg gradnje prečnega nasipa Benica, doseženo tudi z dograditvijo visokovodnega nasipa Gaberje na odseku od roba k.o. kot pa vse do ceste Mursko Središče – Lendava. Dograditev obstoječega zemeljskega visokovodnega nasipa bo potekala po obstoječi trasi visokovodnega nasipa. Oblika dograjenega nasipa bo sledila obstoječemu trapeznemu profilu. Na zračni strani visokovodnega nasipa se bo izvedla servisna pot. Na obstoječih komunikacijskih poteh bodo izvedene prehodne rampe s prilagoditvijo višine na krono nasipa in ustreznimi nakloni.
Ocenjena vrednost projekta znaša 1.411.066,37 EUR z DDV. Projekt bo financiran iz Sklada iz vode.
Visokovodni nasip v Gornji Radgoni
Z rekonstrukcijo obstoječega dotrajanega in prenizkega visokovodnega zemeljskega nasipa se bo zagotavljala večja poplavna varnost mesta Gornja Radgona pred škodljivim delovanjem voda. Za izbiro primerne projektne rešitve je bilo v okviru študij preverjanih več variant, vendar se je izmed vseh z vidika umestitve v prostor in ekonomskega vidika za najprimernejšo izkazala varianta z nadvišanjem obstoječega zemeljskega visokovodnega nasipa. Z upoštevanjem nivelete struge je predvideno nadvišanje nasipa za cca 40 cm do 60 cm na dolžini cca 1682m.
Ocenjena vrednost investicije znaša 1.837.339,75 EUR z DDV. Projekt bo financiran iz Sklada iz vode.
Ureditev na območju solin Sečovlje in gorvodno
Namen investicije je zagotavljanje večje poplavne varnosti območja solin Sečovlje ter gorvodno od solin na vodotokih Drnice in Dragonje s pritoki. Predmet obravnave je vodna infrastruktura ob morju in vodotokih, ki je v upravljanju države. Predvidena je sanacija močno poškodovanih nasipov, zavarovanje le teh z izboljšanjem njihove stabilnosti in posledično zagotovitev varnosti solinskih bazenov pred visokimi vodami. V sklopu sanacije je potrebno nasipe na več odsekih tudi ustrezno nadvišati. Ravno tako je predmet investicije sanacija vodotokov, ki se izlivajo v morje na območju solin in njihovih pritokih gorvodno od solin. V okviru investicije se bodo izvajala dela na vodotoku Drnica, na desnem bregu Dragonje, na visokomorskem nasipu Sečovlje ter v kanalu Sv. Jerneja. Na območju gorvodno od solin so predvidena dela na Drnici in Dragonji ter njunih pritokih.
Skupna ocenjena vrednost celotne investicije znaša 20.964.242,43 EUR z DDV. Projekt bo v celoti financiran iz Sklada iz vode in zaključen predvidoma do leta 2024.

Na odboru je Vlada sprejela tudi Letno poročilo Slovenskega regionalno razvojnega sklada za leto 2019. Odločila, se je, da se presežek prihodkov nad odhodki iz leta 2019 v višini 142.633,29 evrov nameni za financiranje delovanja Sklada v letu 2020. Presežek prihodkov nad odhodki iz leta 2018 v višini 338.470,31 evrov, ki je bil namenjen, a neporabljen, za financiranje delovanja Sklada v letu 2019, pa razporedi med nerazporejenega.
Slovenski regionalno razvojni sklad (Sklad) ima pomembno vlogo pri doseganju javnih ciljev na področju regionalnega razvoja in razvoja podeželja. Celovito skrbi za izpopolnjevanje in uresničevanje ciljev na področju regionalne politike, politike razvoja podeželja in uravnoteženega razvoja dejavnosti na podeželju ter za izvajanje ukrepov endogene regionalne politike.
Letno poročilo Sklada za leto 2019, poleg povzetka vsebuje pet poglavij, in sicer uvodno predstavitev Sklada in temeljna izhodišča za pripravo letnega poročila, sledita poslovni in računovodski del letnega poročila, ki se zaključi s poročilom Sklada o uspešnosti poslovanja. Predloženo Letno poročilo 2019 vključuje tudi Poročilo neodvisnega revizorja.
Sklad pri svojem poslovanju v letu 2019 ugotavlja presežek prihodkov nad odhodki v višini 142.633,29 EUR. Na ugoden poslovni izid Sklada v letu 2019 so vplivali manjši odhodki oziroma višji prihodki od načrtovanih.