Skoči do osrednje vsebine

Minister Počivalšek na slovesnosti ob začetku gradnje največje lesene zgradbe v Sloveniji

Raziskovalni inštitut InnoRenew CoE je v izolskih Livadah s slavnostnim dogodkom proslavil začetek gradnje novega kompleksa inštituta, ki bo hkrati tudi največja lesena zgradba v Sloveniji. Dogodka se je, poleg drugih visokih gostov, udeležil tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek.

Na gradbišču v Livadah nastaja nov kompleks raziskovalnega inštituta InnoRenew CoE. Gre za dve med seboj povezani zgradbi, ki bosta imeli skupno 8.200 m2 bruto površine. Zgradbi, ki sta ju arhitekta Eva Prelovšek Niemelä in Arne Niemelä zasnovala skupaj z znanstveniki iz InnoRenew CoE, bosta narejeni ne le po preizkušenih načelih sodobne trajnostne gradnje, ampak bodo vanju vgrajene tudi ideje raziskovalcev inštituta, ki do zdaj še niso bile preverjene »v živo«. Sestavljeni bosta iz hibridne konstrukcije lesa, betona in jekla. Celoten gradbeni kompleks bodo znanstveniki sproti spremljali z meritvami in preverjali, kako deluje, zato je stavba sama po sebi tudi raziskovalni projekt.

Stavba ne bo le največja lesena stavba v Sloveniji, ampak, kot je poudarila direktorica InnoRenew CoE, prof. dr. Andreja Kutnar, je še pomembneje to » da bo tu zraslo raziskovalno središče z vrhunsko raziskovalno opremo, predvsem pa z vrhunsko mednarodno interdisciplinarno ekipo, ki bo s to opremo lahko naredila velik preskok v slovenskem, evropskem in svetovnem lesarstvu«. Dr. Kutnarjeva je poudarila tudi pomen prehoda celotne  družbe v krožno gospodarstvo, kar lesna panoga zagotovo omogoča, ter prenos raziskovalnega znanja v industrijsko prakso. »Naša nova lesena zgradba bo postala stičišče prizadevanj za prenos raziskovalnega znanja v industrijsko prakso, saj bomo lahko na enem mestu učinkovito povezali raziskovalno in razvojno opremo in znanje z razvojnimi kapacitetami lesne industrije in drugih z njo povezanih industrij.«

Začetna ideja projekta InnoRenew se je porodila iz spoznanja, da lesarstvo v Sloveniji potrebuje nov zagon, da bi ponovno pridobilo enakopraven položaj z drugimi gospodarskimi sektorji.

S tem se je strinjal tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, ki je izrazil željo, da bi bilo takih projektov vse več. Poudaril pa je tudi kompleksen odnos Slovencev do lesa: »Nanj smo ponosni, a šele zdaj ga ponovno postavljamo v središče naših inovacij, industrijskega oblikovanja in arhitekture. Zgradba, ki bo zrasla tu, je prelomna točka, po kateri ne bo nič več, kot je bilo doslej.« Minister je prepričan, da je raziskovalni in gradbeni projekt inštituta InnoRenew CoE dober primer trajnega in trajnostnega preboja slovenskega gospodarstva: »Slovenija lahko najde svoje mesto pod soncem samo z znanjem in zavezanostjo novim, naprednejšim modelom družbenega in gospodarskega razvoja.«

Minister je ob tem še napovedal skorajšnjo spremembo uredbe o zelenem javnem naročanju, ki bo določala, da morajo vse javne gradnje vsebovati vsaj 30-odstotkov lesa oziroma lesenih delov.

Gre za ukrep, ki sledi srednjeročnemu cilju Slovenije, to pa je, da bomo do leta 2030 povečali:

  • domačo predelavo hlodovine na 3 mio m3,
  • število zaposlenih v lesni industriji na 20.000 in
  • prodajno realizacijo na 2,5 milijarde.

Dogodek se je zaključil s sestavljanjem lesenega drevesa, s katerim so na simbolni ravni prikazali, da je ključ za uspeh v sodelovanju, partnerstvih in skupnih prizadevanjih za napredek. Drevo sta v imenu desetih projektnih partnerjev InnoRenew (nemški Inštitut Fraunhofer WKI, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Zavod za gradbeništvo Slovenije, Univerza v Mariboru, Inštitut za celulozo in papir, Zavod eOblak, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije, raziskovalni inštitut InnoRenew CoE) sestavila prof. dr. Klavdija Kutnar kot rektorica vodilnega projektnega partnerja – Univerze na Primorskem – ter predsednik sveta zavoda InnoRenew CoE prof. dr. Dragan Marušič. Svoj košček drevesa so postavili tudi partnerji gradbenega projekta, in sicer predstavnika nosilnega partnerja VG5 v skupnem nastopu s partnerjem Marles hiše Maribor ter predstavnika podjetij Projekt in Proplus, ki skrbita za nadzor izvajanja gradnje.