Slovenski predsednik vlade Janez Janša je ob prihodu na srečanje izrazil zadovoljstvo, da je bil včeraj oziroma sinoči dosežen napredek in da obstaja dokaj realno upanje, da voditelji EU danes ali jutri dosežejo končni dogovor tako glede večletnega finančnega okvira Evropske unije kot glede naslednje generacije oziroma sklada za okrevanje. "Obstaja še nekaj odprtih vprašanj, ki se še dogovarjajo , kljub temu pa lahko rečem, da se je veliko stališč zbližalo," je dejal predsednik vlade in dodal, da je za Slovenijo pomembno oboje, dovolj sredstev za alokacijo po celotni Evropski uniji, pa tudi, da je nacionalna alokacija teh sredstev za Slovenijo primerna.

"Oboje je enako pomembno, kajti slovensko gospodarstvo je močno vpeto v skupni evropski trg in glede na naš prispevek imamo tudi nadpovprečne koristi od evropskega trga, in vse, kar se tukaj dogaja, ves denar, ki je investiran v kateri koli državi članici Evropske unije, s katero naše gospodarstvo sodeluje, je hkrati tudi investicija v naš napredek in razvoj," je poudaril premier Janez Janša in nadaljeval, da se s tega vidika borimo za oboje, "tako za zadosten obseg sredstev nasploh na evropski ravni, za ugodno razmerje med subvencijami in posojili in tudi za ustrezno alokacijo in čim bolj ugodne odgovore na konkretne dileme, ki jih ima Slovenija glede na delitev na vzhodno in zahodno kohezijsko regijo in na preostala vprašanja in dileme, ki jih želimo rešiti oziroma nasloviti, tudi s pomočjo evropskih sredstev."

Predsednik vlade Janez Janša je dejal, da v pogovorih z evropskimi voditelji v Bruslju potekajo razprave tudi o drugih vprašanjih, in sicer o tem, kako še dodatno zagotoviti, da bodo evropska sredstva uporabljena v skladu z merili, obvezami posamičnih držav in v skladu s skupnimi dogovori na ravni Evropske unije. "V zvezi s tem poteka tudi razprava o vladavini prava – o tem, kaj to sploh je. Obstaja soglasje o tem, da je vladavina prava eden od temeljev, na katerem stoji celotna Evropska unija, in da to v nobenem primeru ni vezano zgolj na porabo oziroma investiranje evropskih sredstev, da je to temeljno vprašanje in da je vladavina prava eden od razlogov, zaradi katerega je EU nastala," je poudaril in dodal, da je v našem konkretnem primeru to eden od razlogov, zaradi katerega smo se sploh vključili v Evropsko unijo: "Vladavina prava garantira oziroma bi morala zagotavljati enake vatle za vse in s tem tudi temelj svobode posameznika, s tem pa normalnega razvoja posameznika in države."

Ob tem je dejal, da vladavina prava pomeni, da institucije do vseh ravnajo enako. "Vladavina prava pomeni, da so sodišča nepristranska. Vladavina prava pomeni, da se ne krade volitev ali pa mandatov. Vladavina prava pomeni, da v Evropski uniji ne more biti ali pa ne sme biti političnih zapornikov. Vladavina prava je to, da nima samo ena politična stran v rokah vseh medijev, in vladavina prava je ne nazadnje tudi to, da se evropska sredstva in davkoplačevalska sredstva v kateri koli državi članici uporabljajo za blaginjo tistih, ki ta sredstva prispevajo," je opozoril predsednik vlade Janez Janša. Ob tem je dodal, da če se nameni na desetine milijonov evrov za izboljšanje oskrbe starejših, morajo ta sredstva iti v izgradnjo domov za ostarele, "ne pa da se 70 milijonov nameni za študije, za raznorazne prijateljske zveze ali pa tako imenovane nevladne organizacije, ki od tega pravzaprav živijo". "Tudi ta razprava v zvezi z vladavino prava, ki se je odvijala ob robu pogajanj v zvezi z alokacijo in obsegom sredstev, tako v večletnem finančnem okviru kot v skladu za okrevanje, je bila izjemno koristna," je ocenil predsednik vlade Janez Janša in dodal, da se je v tej razpravi razčistilo marsikaj, tudi za nazaj. "Odslej bo tudi bistveno težje graditi neko dnevno politiko na podlagi tega pojma," je svojo izjavo zaključil slovenski predsednik vlade Janez Janša.