Na današnji seji vladnega odbora za gospodarstvo je Vlada Republike Slovenije v veljavni načrt razvojnih programov 2020–2023 uvrstila 21 novih projektov, pri treh projektih pa je prišlo do sprememb.
Občine so upravičene do dodatnih sredstev iz državnega proračuna za sofinanciranje investicij v lokalno infrastrukturo in investicij posebnega pomena za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov prebivalcev občin, vključenih v načrte razvojnih programov občinskih proračunov. Tako je v veljavnem načrtu razvojnih programov za namene financiranja posebnih ukrepov regionalne infrastrukture, načrtovan evidenčni projekt Sofinanciranje investicijskih projektov občin. Na podlagi Zakona o financiranju, so bili izbrani naslednji občinski investicijski projekti, ki se na podlagi uvrstitve v NRP občine in pozitivnega mnenja Ministrstva za finance spreminjajo ali uvrščajo v veljavni NRP proračuna RS:
• Gradnja cest v letu 2020 Mokronog - Trebelno,
• Rekonstrukcija ceste Ivanja vas - Mirna Peč,
• Ureditev krožišča pri Hoferju v občini Šempeter,
• Obnova mestnih ulic - KS Jože Marn,
• Rekonstrukcija vozišča v območju BPT v Tržiču,
• Izgradnja parkirišča pred vežicami v Boh. Bistrici,
• Obnova železnega mostu čez Krko v Brežicah,
• Ureditev lokalne ceste - Odsek mimo Jam,
• Prizidek vrtca Agata Poljane,
• Rekonstrukcija poti Železne Dveri,
• Obnova ceste Belovo - Zgorenje Brezno s kanalizacijo,
• Rekonstrukcija občinskih cest 2020 Kozje,
• Sanacija ulice na Reboljevi ulici v občini Trzin,
• Energetska sanacija Podružnične šole Primskovo,
• Izgradnja kanalizacije na Pokošah,
• Obnova Sitarjeve hiše,
• Zbirni center za ravnanje z odpadki Kamnik,
• Cesta Brdo - Zlato Polje – Pšajnovica,
• Izgradnja kanalizacije Stična - 5 faza,
• Modernizacija cest v občini Ormož v letu 2020,
• Sanacija ceste v Naselju S. Černeta, Kranjska Gora,
• Fekalna kanalizacija Josipdol,
• Ureditev Kastre v Ajdovščini,
• Prizidek Osnovne šole Antona Globočnika.
Projekti, ki so predlagani v uvrstitev v veljavni načrt razvojni programov, so bili predlagani s strani posameznih občin.

Na odboru je vlada sprejela tudi rebalans Poslovno finančnega načrta Eko sklada za leto 2020, ki ga je nadzorni svet Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada obravnaval na 31. dopisni seji, ki je potekala v dneh od 31. 3. 2020 do 2. 4. 2020. Rebalans je potreben zaradi sprememb pri dodeljevanju nepovratnih finančnih spodbud na podlagi sprejetega Odloka o Programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe v obdobju 2020-2023 in drugih spremenjenih razmer predvsem zaradi posledic pandemije in ocenjenih manjših prilivov sredstev iz naslova prispevka za učinkovito rabo energije na podlagi Energetskega zakona (EZ-1)
Zmanjšana so sredstva za finančne spodbude iz sredstev Sklada za podnebne spremembe, in sicer za:
- nakup novih vozil za prevoz potnikov (namesto 10 mio evrov na 6 mio evrov),
- nakup okolju prijaznih komunalnih vozil (namesto 1 mio evrov na 0,6 mio evrov),
- trajnostno leseno gradnjo (namesto 10 mio evrov na 1,6 mio evrov) in
- naložbe podjetij v trajnostno mobilnost (namesto 4 mio evrov na 0,13 mio evrov).
Prav tako so zmanjšana sredstva za izvajanje Programa Eko sklada za izboljšanje energetske učinkovitosti na podlagi Energetskega zakona (EZ-1). Skupaj je za financiranje vseh ukrepov iz sredstev EZ-1 z Rebalansom Poslovnega in finančnega načrta Eko sklada za 2020 predvideno 36,38 mio evrov od prvotnih 41,38 mio evrov.

Na odboru za državno ureditev in javne zadeve je vlada za financiranje interventnih ukrepov sprejela več sklepov o prerazporeditvi proračunskih sredstev.
Tako so bila na proračunsko postavko Enkratni solidarnostni dodatek za upokojence – 57. člen ZIUZEOP – COVID–19 prerazporejena sredstva v višini 267.074,46 EUR.
V 57. členu Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) se določa izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka za upokojence zaradi izboljšanja socialne varnosti uživalcev nizkih pokojnin. Prav tako so do enkratnega solidarnostnega dodatka za upokojence upravičeni tudi prejemniki nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki delajo krajši delovni čas in so na začasnem čakanju na delo oziroma odsotni z dela zaradi višje sile ter imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Nadomestilo iz invalidskega zavarovanja se v teh primerih preračuna na polni delovni čas, enkratni solidarnostni dodatek pa se jim prizna ob upoštevanju preračunanega nadomestila v sorazmernem delu, ki je odvisen od obsega krajšega delovnega časa, za katerega prejemajo nadomestilo iz invalidskega zavarovanja. Pri določitvi višine enkratnega solidarnostnega dodatka se upošteva višina nadomestil, ki ga je uživalec prejel v mesecu aprilu. Navedena razporeditev pravic porabe se nanaša na nakazila novim uživalcem pravic iz obveznega pokojninskega zavarovanja in obstoječim uživalcem pravic iz obveznega invalidskega zavarovanja na podlagi desetega odstavka 58. člena ZIUZEOP.
Na podlagi 39. člena Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) je vlada na postavko Plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje prerazporedila sredstva v višini 105.252.235,90 EUR.
Sklenila pa je tudi, da se z razporeditvijo pravic porabe zagotovi manjkajoča sredstva v višini dobrih 514.700 evrov za mesec junij za 36 dijaških domov, ki so od 1. junija 2020 izvajali storitve v omejenem obsegu zaradi izvajanja ukrepov za preprečitev širjenja okužb s COVID-19.