Minister Hojs je na konferenci izkazal zaskrbljenost nad migracijsko situacijo, ki je podobna situaciji iz leta 2015. Zaradi opažanj o zlorabah podaje namer za mednarodno zaščito je minister pozval vse sodelujoče, da preučijo svoje azilne sisteme in izkoristijo možnosti za preprečevanje zlorab, ob tem pa dodal, da pričakuje, da bo nov paket predlogov te varovalke še okrepil. »Slovenija je že v preteklosti sprejela več ukrepov, zdaj jih še zaostrujemo, pripravljene so spremembe kazenske zakonodaje, spreminjamo tudi Zakon o tujcih in Zakon o mednarodni zaščiti, da bomo naredili postopke še bolj učinkovite,« je dejal minister. Izpostavil je tudi pomembno vlogo skupne politike EU pri vračanju tujcev v tretje države. »Dejstvo, da v države izvora vrnemo le 35 % vseh, ki nimajo pravice do bivanja v EU, priča o neučinkovitosti politik na tem področju«.

Pri obvladovanju migracij na območju Zahodnega Balkana je minister izpostavil pomembno vlogo ustreznega varovanja zunanjih meja EU. »Zato je še toliko bolj pomembna zaveza, ki jo bomo sprejeli v skupni izjavi, da bomo države v še večji meri podprle države članice na zunanji meji EU. Slovenija je to vsekakor pripravljena narediti v še večji meri kot do sedaj,« je zaključil minister.

Konference se udeležuje tudi zvezni minister za notranje zadeve Nemčije Horst Seehofer, ki trenutno tudi predseduje Svetu ministrov za notranje zadeve EU. Minister Seehofer je trenutni sistem upravljanja migracij v EU označil za izjemno neučinkovit, saj ne omogoča hitrega ugotavljanja tistih, ki so potrebni zaščite. Napovedal je, da si bo kot predsedujoči prizadeval doseči dogovor o ključnih usmeritvah teh politik v prihodnje, ki bo temeljil na izhodiščih iz pakta o migracijah in azilu, ki ga bo Evropska komisija predstavila septembra. Kot ključni točki je izpostavil še sodelovanje z državami izvora in tranzita, kritičen pa je bil do posegov v finančna sredstva za agencije EU, ki bodo imele v prihodnjem sistemu bistveno večjo vlogo.

Drugi dan zasedanja so se ministrom držav članic EU prek videokonference pridružili tudi notranji ministri držav Zahodnega Balkana. Vsi so opozorili na povečevanje številk nezakonitih prehodov meje in poudarili zavezanost k sodelovanju z EU pri upravljanju z migracijami. Hkrati so izrazili pričakovanje, da bo EU podprla njihova prizadevanja, predvsem pa naredila več pri zaščiti zunanjih meja EU, s čimer bo posredno dosežen manjši pritisk tudi na države Zahodnega Balkana.

Na konferenci sta drugi dan zasedanja sodelovala tudi podpredsednik Evropske komisije Margaritis Schinas in evropski komisar za širitev in sosedsko politiko Olivér Várhelyi. Pozdravila sta prizadevanja in napredek držav Zahodnega Balkana pri upravljanju z migracijami in zagotovila, da bo Evropska komisija tudi vnaprej podpirala njihove aktivnosti, in sicer finančno in z izvajanjem konkretnih projektov. Poslala sta tudi jasno sporočilo, da morajo tudi države Zahodnega Balkana prevzeti svoj del odgovornosti in aktivneje pristopiti zlasti k izmenjavi informacij, registraciji migrantov in prosilcev ter h krepitvi zmogljivosti azilnih sistemov.

Ob zaključku konference so ministri potrdili skupno deklaracijo o sprejetih dogovorih in ukrepih pri obvladovanju migracij na zahodnobalkanski poti. V njej so podprli organizacijo t. i. operativne platforme za vzhodno Sredozemlje, katere namen bo izboljšati koordinacijo med obstoječimi in prihodnjimi iniciativami in mehanizmi na področju migracij in upravljanja meja. V ta namen bo Evropska komisija jeseni sklicala sestanek strokovnjakov zainteresiranih držav, ki bodo pregledali obstoječe stanje in pripravili podlage za delovanje platforme.

Ob robu konference je minister Aleš Hojs opravil več dvostranskih pogovorov. Srečal se je z nemškim zveznim ministrom za notranje zadeve Horstom Seehoferjem, s katerim sta govorila o skupnem predsedovanju Svetu EU in si izmenjala pričakovanja o paktu o migracijah.

Minister Hojs se je srečal tudi z avstrijskim kolegom Karlom Nehammerjem, s katerim sta govorila o migracijski situaciji v regiji Zahodnega Balkana ter o načrtovanih aktivnostih. Ministra sta se dogovorila za testni projekt skupnega nadzora meje s tehničnimi sredstvi (droni, kamere ipd.), s katerim bomo preverili možnost učinkovitega sodelovanja pri skupnem nadzoru meje in prenosu teh praks na migracijsko bolj obremenjeno slovensko-hrvaško mejo. Dotaknila sta se tudi ukrepov, ki sta jih državi sprejeli za zajezitev in preprečevanje vnosa in širjenja bolezni COVID-19.

Dvostransko srečanje je minister Hojs opravil tudi z izvršno direktorico Evropskega podpornega urada za azil (EASO) Nino Gregori. Namen srečanja je bil predvsem spoznavne narave, minister in direktorica pa sta govorila o možnostih za okrepitev sodelovanja Slovenije in Agencije, možni podpori pri učinkovitejšem izvajanju azilnih postopkov ter si izmenjala poglede na pakt o migracijah in azilu.