Trenutno je v Sloveniji hospitaliziranih 17 bolnikov, trije potrebujejo intenzivno zdravljenje, umrl je en bolnik. Vseh aktivno okuženih primerov v državi je 242, kar so štirje primeri več kot v nedeljo. Poleg širjenja virusa po državi se spet povečuje število vnosov okužbe iz tujine, predvsem ob vrnitvi z dopusta. Takšnih primerov je bilo v zadnjih dneh več kot pet, je opozorila Beovićeva. Ti ljudje se niso okužili v nočnih klubih, ampak med bivanjem v turističnem kraju. Drugi močni vir trenutnih okužb pa so podjetja, saj je bilo tam kar 40 odstotkov vseh okužb v zadnjih 14 dneh.

Zaradi zmanjšanja števila vnosov iz tujine vlada ne bo spreminjala režima na meji, saj je ta prav posledica bolj učinkovitih pravil ob vstopanju, kar velja predvsem za prihode iz Srbije, BiH in s Kosova. Tudi položaja na Hrvaškem tamkajšnja vlada ne obvladuje zadosti, začeli so se pojavljati posamezni vnosi, nevarnost okužbe obstaja, Nizozemska je že priporočila svojim državljanom, naj se vrnejo domov.

Cilj vlade in strokovne skupine pri Ministrstvu za zdravje je po besedah Beovićeve vzdrževanje trenutnega nihanja števila primerov oziroma sprotno zamejevanje izbruhov s pomočjo epidemiološke službe. Tak pristop je lahko uspešen, če so sklenjeni vsi členi verige: takojšnji pregled pri zdravniku ob simptomih, opravljeno testiranje, ustrezna in hitra mikrobiološka diagnostika, dovolj malo primerov na dan, da jih lahko analizira in zameji terenska epidemiološka služba, in dosledno upoštevanje navodil za osamitev oziroma karanteno.

Premeščanje vseh okuženih stanovalcev domov starejših občanov v bolnišnice ni smiselno

Vodja strokovne skupine se je odzvala tudi na pozive Skupnosti socialnih zavodov Slovenije po premeščanju vseh okuženih stanovalcev domov v bolnišnice oziroma druge primerne objekte za izolacijo okuženih. Po mnenju Beovićeve to ni smiselno. Prvi, najpomembnejši razlog je, da način prenosa virusa COVID-19 ni tak, da bi bila hospitalizacija oziroma izolacija v drugem objektu obvezna, kakor bi bila na primer pri eboli. Drugi razlog je, da vseh okuženih stanovalcev domov nimamo kje hospitalizirati oziroma namestiti. Če bi jih hospitalizirali v bolnišnicah, bi morali zaradi prezasedenosti bolnišnic odpasti številni zdravstveni programi, ki so najbolj namenjeni prav isti populaciji starejših ljudi, s čimer v isti skupini prebivalstva pridemo do protislovja. Takojšnje premeščanje vseh okuženih stanovalcev domov v druge ustanove bi lahko spodbudilo razmišljanje v domovih, da se jim ni treba kar najbolj ukvarjati z zavzetim in preventivnim preprečevanjem okužbe, saj bi domovi samo čakali, da bodo okužene tako ali tako prevzeli drugi.

Zato je Beovićeva poudarila, da je nadvse pomembno sodelovanje vseh udeleženih, tako ministrstev, Skupnosti socialnovarstvenih zavodov, direktorjev domov kakor tudi bolnišnic in zdravstvenih domov. Vztrajanje na okopih ne bo pripeljalo nikamor, je dejala, prav gotovo pa ne bo dobro za stanovalce in bolnike. Poudarila je, da je epidemija prizadela vse, tudi v bolnišnicah so se ob slabih prostorskih zmogljivostih in pomanjkanju osebja morali organizirati, nihče jih ni vprašal, ali to želijo ali ne.

Nošenje mask pripomore k manjšemu širjenju virusa

Beovićeva je ob včeraj objavljenem mnenju varuha človekovih pravic, da nenošenja mask ni mogoče sankcionirati, poudarila pomen nošenja mask, saj to predvsem pomaga pri preprečevanju prenašanja virusa na druge ljudi v predsimptomatski fazi okužene osebe. Tak je bil primer strokovne delavke v DSO Hrastnik. Če bi ona in zaposleni spoštovali zahtevo za nošenje mask, bi bil prenos virusa na druge kar najmanjši v času med okužbo in zaznavo jasnih simptomov virusa.