V konkretnem primeru je bil inšpekcijski postopek, pričet v fazi gradnje tri stanovanjskega objekta. Gradbeni inšpektor v času inšpekcijskega nadzora gradnje objekta ni zaznal nepravilnosti, saj je investitor za gradnjo objekta pridobil gradbeno dovoljenje ter razpolagal z zahtevano projektno dokumentacijo. Investitor pa je po zaključku inšpekcijskega nadzora nad gradnjo objekta konstrukcijo gradnje spremenil tako, da je dodatno zgradil še tri stanovanja ter jih prodal šestim lastnikom, ki so se tudi vselili v stanovanja. Investitor je sicer izdelal Načrt etažne lastnine, ni pa pridobil uporabnega dovoljenja, kar je ugotovil gradbeni inšpektor kasneje pri kontrolnem inšpekcijskem pregledu.

Veljavna gradbena zakonodaja določa, da je potrebno pridobiti uporabno dovoljenje preden se začne objekt uporabljati. V postopku izdaje uporabnega dovoljenja, ki ga vodi upravna enota, je stranka v postopku investitor gradnje, lahko pa tudi lastniki objekta. V tem primeru, ko je investitor gradnje stanovanja prodal, so postale stranke v postopku pridobivanja uporabnega dovoljenja, lastniki objekta.

Gradbeni inšpektor je etažne lastnike poučil o tem, zakaj je po gradbeni zakonodaji njihov objekt nelegalen in tudi kako lahko vzpostavijo zakonito stanje na objektu. Pojasnil jim je, da je večstanovanjski objekt na območju, kjer je sicer možno pridobiti uporabno dovoljenje za objekt v katerem imajo etažno lastnino. Svetoval jim je tudi, kako in pri katerem organu je postopek legalizacije možno opraviti. Morali bi le oddati vlogo za pridobitev uporabnega dovoljenja, a trije lastniki stanovanj od šestih niso dali soglasja v upravnem postopku na upravni enoti.

Ker etažni lastniki uporabljajo večstanovanjski objekt brez uporabnega dovoljenja, je gradbeni inšpektor (vsakemu lastniku posebej) izdal odločbo za prepoved uporabe objekta, kar za njih pomeni, da dejansko ne morejo uporabljati svoje lastnine.

Nekateri lastniki objekta so se na odločbo gradbenega inšpektorja pritožili. Med njimi so bili tudi lastniki dodatno zgrajenih stanovanj. Pritožbo so utemeljevali s tem, da so kupili objekt z izdanim gradbenim dovoljenjem, kar naj bi po njihovo pomenilo, da je objekt legalen. Drugostopenjski organ Ministrstva za okolje in prostor je vse pritožbe lastnikov objekta zavrnil kot neutemeljene. Odločba gradbenega inšpektorja je postala izvršljiva, zato je bil pričet izvršilni postopek z denarno prisilitvijo. Prvič, znaša denarna kazen, ki jo mora plačati vsak etažni lastnik 1,000 evrov. V naslednjem koraku denarne prisilitve bo kazen višja in se lahko stopnjuje vse do 10.000 evrov.

Večstanovanjski objekt se nahaja na območju, kjer je možno pridobiti uporabno dovoljenje objekta in tako vzpostavili zakonito stanje, zato je nerazumljivo, da mora inšpektor z instrumentom denarne prisilitve doseči, da bodo etažni lastniki presegli medsebojna nestrinjanja in nasprotovanja ter našli skupen jezik, ki jim edini zagotavlja, da bodo zadevo uredili, tako da bo zakonita in v korist vseh lastnikov objekta.

S tem prispevkom želimo opozoriti na pomembnost medsebojnega sporazumevanja tudi v drugih postopkih legalizacije nedovoljenih gradenj, ki bi bile »tehnično« možne, upravni postopki pa se ustavijo zaradi med sosedskih ali družinskih sporov in sporov med bivšimi zakonci. Gradbena inšpekcija je založena s prijavami ljudi, ki prijavljajo zadeve, ki jih ne morejo urediti zaradi medsebojnih nesoglasij, a pričakovanja, da bo v takih sporih zadeve rešila gradbena inšpekcija so nerealna.