Marija Oblak Čarni (1932 - 2020)

Pretekli konec tedna se je od nas poslovila Marija Oblak Čarni. Od nas je odšla starosta slovenske arhivistike, ki je s svojim neprecenljivim znanjem, prizadevnostjo in energijo pomagala postavljati njene temelje. Arhivistiki je bila predana vse od leta 1960, ko je naredila arhivski strokovni izpit. V slovenskih arhivih je opravljala vse strokovne naloge, od zbiranja arhivskega gradiva, urejanja in popisovanja, do izdelave pripomočkov za njegovo uporabo. Sodelovala je pri arhivskih razstavah, pri izboru in objavi arhivskih dokumentov v edicijah virov ter vzpostavljanju izobraževalnih programov, ki so dali nov rod slovenskih arhivistk in arhivistov.

Ob vstopu v arhivsko službo se je Marija Oblak Čarni včlanila v Arhivsko društvo Slovenije in zelo kmalu postala ena od njegovih gonilnih sil. Kot predsednica ga je vodila med letoma 1968 in 1976. V času njenega predsedovanja je društvo doživelo številne mejnike. Vzpodbudilo je javno razpravo o nujnosti  objavljanja arhivskih virov, dostopnosti gradiva, še posebno tistega, ki se nanaša na Slovenijo in Slovence v tujih arhivih, in pomenu popularizacije arhivov in arhivske kulturne dediščine. Arhivsko društvo Slovenije je pod njenim vodstvom med drugim pričelo z izdajanjem arhivske strokovne revije Arhivi (1975) in sprejelo sklep, da 20. oktober postane dan arhivov (1976).

V letih 1974 - 1984 in 1988 - 1993 je bila Marija Oblak Čarni direktorica Arhiva Slovenije. Kot direktorica osrednjega slovenskega arhiva se je soočala s povsem novimi nalogami in težavami. Ob strokovnem delu so tako v ospredje stopila predvsem vprašanja arhivske zakonodaje, reševanja prostorskih in kadrovskih stisk. Prizadevala si je za prostorsko sanacijo Arhiva Slovenije, dodelitev novih prostorov in njihovo ustrezno tehnično opremljenost. V času njenega drugega mandata je Arhiv Slovenije pridobil del stavbe nekdanje vojašnice na Roški cesti v Ljubljani, ki tudi po tridesetih letih še vedno čaka na  dokončno ureditev. Prizadevala si je tudi za ureditev konservatorsko-restavratorske dejavnosti v arhivu in ureditev statusa filmskega arhivskega gradiva.

Posebno pozornost je Marija Oblak Čarni posvetila kulturno-prosvetni dejavnosti, založniški dejavnosti, popularizaciji arhivske službe in sodelovanju v mednarodnem prostoru. Pod njenim vodstvom je Arhiv Slovenije navezal stike s številnimi arhivskimi institucijami v Jugoslaviji in v tujini. Tako je vzpodbujala strokovno izmenjavo znanja z arhivi v Jugoslaviji, Nemčiji, Italiji, Avstriji, Angliji, Španiji, na Poljskem, Češkem, Slovaškem in Madžarskem.

Ena najdragocenejših zapuščin Marije Oblak Čarni je skrb za arhivsko gradivo, ki se nanaša na Slovenijo in Slovence v tujih arhivih. Veliko pomembnega dela je opravila pri evidentiranju in vračanju arhivskega gradiva po mednarodnih pogodbah z Avstrijo, Italijo in nekdanjo Jugoslavijo v slovenske arhive. Imenovana je bila v jugoslovansko-avstrijsko komisijo za pogajanja o vračanju arhivskega gradiva iz Avstrije po sporazumu iz leta 1923, jugoslovansko-italijansko komisijo za vračanje arhivskega gradiva po Osimskih sporazumih in po osamosvojitvi Slovenije tudi v delovno skupino za nasledstvo po razpadli Jugoslaviji.

Za svoje aktivno delovanje in strokovne uspehe je Marija Oblak Čarni prejela številna priznanja in državna odlikovanja; leta 1978 je bila odlikovana z redom dela z zlatim vencem, leta 1987 je bil Arhiv Slovenije tudi zaradi njenega dolgoletnega uspešnega vodenja odlikovan z redom zaslug za narod z zlato zvezdo, po končanih pogajanjih o nasledstvu po razpadli Jugoslaviji pa ji je posebno priznanje 25. junija 2001 izročilo tudi Ministrstvo za zunanje zadeve. Zaradi svojega prispevka k prepoznavnosti vrhniške kulturne dediščine in k splošnemu ugledu tako Vrhnike kot Slovenije je leta 2012 postala častna občanka občine Vrhnika. Priznanje za njeno delo so ji izkazale tudi stanovske organizacije. Bila je častna članica Arhivskega društva Slovenije (od leta 2004) in Zveze zgodovinskih društev Slovenije (od leta 2018). Arhivsko društvo Slovenije ji je leta 2014 za izjemen prispevek k razvoju slovenske arhivistike, varovanju in ohranjanju arhivske dediščine in njenemu predstavljanju javnosti ter za dolgoletno zaslužno delo v društvu podelilo Aškerčevo nagrado za življenjsko delo.