Premier Janez Janša je na novinarski konferenci, ki jo je imel po podpisu izjave skupaj z državnim sekretarjem Mikeom Pompeom, dejal, da je bila Slovenija še 32 let nazaj del totalitarne Jugoslavije. "Tale vila, kjer danes gostimo ta visoki obisk, je služila slovenski komunistični eliti, medtem ko smo bili drugi v zaporih komunističnega režima. Na stotisoče naših rojakov je bilo takrat razseljenih po zahodni Evropi, v Severni in Južni Ameriki in Avstraliji. Danes je Slovenija samostojna demokratična republika, kar je rezultat našega bojo za svobodo, vladavino prava, človekove pravice in demokracijo. Vendar ta boj ne bi bil uspešen, če istočasno ne bi bila izbojevana zmaga svobodnega zahodnega sveta z ZDA na čelu napram sovjetskemu režimu, ki je z izvozom totalitarizma za slabega pol stoletja razdelil Evropo z železno zaveso in prizadejal smrt in gorje stotinam milijonom ljudi," je dejal predsednik vlade Janez Janša.

"Slovenci smo zato hvaležni Združenim državam za njihovo dvakratno obrambo in reševanje naše stare celine v prejšnjem stoletju, najprej pred nevarnostjo grozot nacizma in nato pred tiranijo komunizma. Fašizem, nacizem in komunizem so slovenskemu narodu povzročili veliko gorja in rane, ki jih še vedno celimo. O tem zgovorno priča tudi spominski zapis na ograji ameriškega veleposlaništva v Ljubljani. Hvaležni smo ZDA tudi zato, ker so dale stotisočim našim rojakom zatočišče, ko so v prejšnjem stoletju v svobodnem svetu iskali varnost in svobodo zase in za svoje otroke," je poudaril premier in nadaljeval: " Danes je Slovenija članica EU in Zveze NATO. Prizadevamo si, da bi bili znotraj zavezništva kredibilen partner in da bi bil hkrati naš glas upoštevan. Zato smo še posebej veseli, da danes v Sloveniji gostimo državnega sekretarja Združenih držav Amerike Mika Pompea, njegovo soprogo Susan in njegove sodelavce. V njegovem delu in naporih ter prizadevanjih njega in predsednika ZDA vidimo podporo vrednotam svobode, vladavine prava, človekovih pravic, človekovega dostojanstva in temeljnih svoboščin oziroma nadaljevanje politike, ki je omogočila padec Berlinskega zidu, železne zavese in ponovno svobodno sodelovanje in povezovanje evropskih narodov," je poudaril predsednik vlade.

"V času, ko se v obeh državah, kot tudi drugje po svetu, prednostno še vedno soočamo s pandemijo Covid-19, sva govorila o izkušnjah Slovenije in ZDA v boju zoper novi koronavirus. Prenesel sem in tudi tukaj prenašam izraze solidarnosti Združenim državam Amerike v spoprijemanju s pandemijo in njenimi posledicami. Poleg vsega ostalega je tudi pandemija koronavirusa spet pokazala, da  pravzaprav izzivi sodobnega časa niso nič manjši od tistih pred desetletji, le da je Slovenija del zavezništva, ki išče in je sposobno najti rešitve za te izzive," je poudaril premier.

Nadaljeval je, da aktualne razmere v svetu kličejo k še tesnejšemu partnerstvu med Evropo in ZDA ter h krepitvi globalne vodstvene vloge transatlantske skupnosti. "V zvezi s tem sem predstavil tudi prednostna področja našega, slovenskega, predsedovanja Svetu EU prihodnje leto, kamor smo med prednosti dodali tudi  vzpostavljanje kapacitet za soočanje s kriznimi situacijami, kakršne so pandemija ali kibernetski napadi. Slovenija si bo vseskozi, še posebej pa med našim vodenjem EU prizadevala za nadaljnje tesno sodelovanje EU z ZDA," je povedal Janez Janša.

Prav tako je opozoril, da sta sogovornika posebno pozornost namenila tudi Severnoatlantskemu zavezništvu. "Vidimo ga kot najbolj trden temelj evropsko-ameriških odnosov. Strinjala sva se z nadaljnjim pomenom delitve bremen med zaveznicami. Slovenija je v zadnjih mesecih naredila nekatere korake, na podlagi katerih bo vse tisto, kar so vlade obljubljale od leta 2014 v smislu izpolnitve naših obveznosti, tudi naredila. Ocenila sva  tudi dosedanje dvostransko obrambno in vojaško sodelovanje, ki poteka vse tam od leta 1994, ko sem sam kot takratni obrambni minister podpisal dogovor o sodelovanju med armadama in Slovenija je zainteresirana za poglobitev tega sodelovanja," je dejal slovenski predsednik vlade.

"Slovenija ceni proaktivni ameriški pristop glede energetske varnosti v Srednji Evropi, ki se izkazuje tudi z močno podporo povezavam kot sta Pobuda Tri morja in Partnerstvo za čezatlantsko energetsko sodelovanje. V obeh pobudah bo Slovenija krepila svojo vlogo," je poudaril premier Janša.

Prav tako je povedal, da sta sogovornika v pogovorih ocenila gospodarsko sodelovanje med državama. "ZDA so tretji naložbeni partner Slovenije. Strinjali smo se, da obstajajo številne možnosti za nadaljnjo krepitev trgovine in naložb. Slovenija premore kar nekaj dobrih podjetij s področja informacijske tehnologije, ki lahko sodelujejo tudi pri nadaljnjem razvoju tehnologij v zvezi z vsebino, ki smo jo  danes podpisali v tej izjavi. Tu prepoznavamo največ teh novih priložnosti," je poudaril premier in nadaljeval, da sta se državi odločili za poglobljeno sodelovanje na področju kibernetske varnosti zato, da bi lahko vse te potenciale izkoristili. "To namero izkazuje ta pravkar podpisana Skupna izjava med Slovenijo in ZDA o varnosti 5G omrežij. S povečanim sodelovanjem bomo okrepili tako nacionalno varnost, povečali blaginjo in ohranili odprtost naših družb," je povedal premier Janez Janša.

Kot je še izpostavil, je "izmenjava stališč o mednarodnih temah potrdila, da Slovenija in ZDA delita vrsto podobnih ali enakih pogledov na vrsto vprašanj, vključno z razmerami na Zahodnem Balkanu, ki bo tudi ena od prioritet v času vodenja Evropske unije. Govorili smo tudi o odnosih s Kitajsko in Rusijo. V teh odnosih s moramo iskati in upoštevati strateški interes naše civilizacije, ki temelji na vrednotah varnosti, svobode, vladavine prava in demokracije. Ta načela naj bodo temelj usklajevanja in iskanja skupnih stališč med EU in ZDA v odnosu do Ruske federacije in Kitajske."

"Če smo v obdobju hladne vojne verjeli, da je največja nevarnost jedrski spopad in uničenje velikega dela planeta, danes obstaja še bolj kompleksna grožnja hibridnega napada oziroma kombinirana uporaba kibernetskega in biološkega orožja, elektromagnetnih udarov in uporabe klasičnih armad. Za razliko od splošnega zavedanja te nevarnosti v času hladne vojne, je danes ozaveščenost ljudi o tej nevarnosti na Zahodu bistveno manjša oziroma je zelo nizka. Kljub bolečim izkušnja zadnje pandemije. In ta nizka ozaveščenost nevarnost zgolj nesorazmerno povečuje. Zato ZDA vidimo kot edino silo zahodne civilizacije, ki se je sposobna soočiti s to kompleksno grožnjo, tako v smislu odvračanja kot v smislu dejanske možnosti obrambe.  Slovenija je pripravljena prispevati tudi svoje napore zato, da bomo tu uspešni," je izpostavil predsednik vlade Janez Janša.

Nenazadnje se je državnemu sekretarju Mikeu Pompeu zahvalil za vsa tista vlaganja in napore ZDA na tem področju, "kajti ti napori zagotavljajo tudi našo varnost." "Hvala tudi za današnji obisk in za dobre vsebinske pogovore. Ti so potrdili, da je pred nami veliko skupnih priložnosti in ciljev, pa tudi veliko skupnih izzivov, s katerimi se bomo soočili. Trdno slovensko-ameriško prijateljstvo, partnerstvo in zavezništvo bo omogočalo, da bomo pri tem uspešni. Hvala tudi gospe ambasadorki Lyndi Blanchard za nadvse dobro sodelovanje pri pripravi tega pomembnega obiska," je povedal premeir in svoj nastop zaključil z besedami: " Bog živi v stoletjih skovano prijateljstvo med slovenskim in ameriškim narodom!"

Damski program obiska

V okviru  srečanja predsednika vlade Janeza Janše z ameriškim državnim sekretarjem Michaelom Pompeom je potekalo tudi srečanje njunih soprog, Urške Bačovnik Janša in Susan Pompeo. Sprehodili sta se po središču Ljubljane, od Tavčarjeve ulice do Tromostovja, in obiskali nekaj tradicionalnih slovenskih trgovin. Sprehod po Ljubljani sta zaključili z ogledom stolne cerkve sv. Nikolaja v spremstvu ljubljanskega pomožnega škofa dr. Antona Jamnika ter druženje nadaljevali na Bledu, kjer sta se srečali tudi z  županom občine Bled Janezom Fajfarjem.