Vsi udeleženci so se strinjali, da volitve v Belorusiji niso bile niti svobodne niti poštene. Odziv beloruske vlade z uporabo sile je nesprejemljiv in zato mora Lukašenkov režim z njim nemudoma prenehati. Člani Evropskega sveta so se tako zavzeli še za spoštovanje človekovih pravic, temeljno svobodo govora in za pravico do mirnega zbiranja. Beloruske oblasti pa so pozvali, da izpustijo vse politične pripornike.

Voditelji EU so tako izrazili močno solidarnost z beloruskimi prebivalci in njihovimi zahtevami po spoštovanju človeškega dostojanstva, svobode in demokracije.

Predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša je poudaril, da je prva skrb EU, da se spoštujejo temeljne pravice in svoboščine beloruskih državljanov, vključno s pravico do svobodnih in poštenih volitev ter samoodločbe o svojih mednarodnih povezavah. Od Rusije zahtevamo priznavanje enakih pravic beloruskemu narodu. Slovenija iz lastnih izkušenj pozna občutke ob ukradenih volitvah in zato še posebej razume in podpira demokratične zahteve Belorusov.

Nove predsedniške volitve ob močni prisotnosti OVSE, namenjene opazovanju volitev, bi lahko edine vodile v stabilizacijo države in zagotovile mir. Prav tako se Slovenija strinja, da je potrebno sankcije skrbno usmeriti tako, da ne bodo prizadele beloruske državljane in gospodarstva, pač pa bodo ciljale na odgovorne posameznike v državi. S tem bo EU okrepila podporo beloruski demokraciji, hkrati pa se naj EU tudi zaveže, da bo Belorusiji ekonomsko pomagala po koncu te krize.

Ob koncu je predsednik vlade tudi podprl litovsko pobudo o ustanovitvi sklada EU za podporo žrtvam represije v Belorusiji ter idejo komisarja Várhelyija, da EU napoti v Minsk komisijo za ugotavljanje dejstev.