O bralnih navadah mladih, kulturi branja v Sloveniji in pomenu slovenskega jezika državna sekretarka med drugim razmišlja: ''Če na bralno kulturo gledam skozi strokovna očala, potem moram priznati, da je društev in ustanov, ki naj bi branje pri mladih spodbujale, dovolj. Tu so vrtci in šole z obsežnim literarnim programom, knjižnice s svojimi dogodki, številna društva, med njimi nedvomno Bralna značka … Zato se moramo predvsem vprašati, na kakšen način danes nagovoriti mlade, ki so soočeni z nenehnim in neverjetnim tehnološkim razvojem in dobesedno ujeti za tesne zidove avdiovizualne, digitalne in virtualne resničnosti, znotraj katerih ni več prostora za knjigo. Odgovor je na dlani – treba se bo preprosto prilagoditi prevladi novih medijev za posredovanje kulturnih, tudi literarnih vsebin in z njihovo pomočjo promovirati literarno resničnost kot ključno za oblikovanje mladega človeka v svobodno, odgovorno in kritično osebnost. Šele literatura je namreč tista, ki nas zaradi svoje simbolne govorice uči brati in razumeti besedila in pomene med vrsticami. Samo, če obvladamo to veščino, lahko razločimo laž in resnico, igro in manipulacijo z jezikom od besed, ki znajo in zmorejo pobožati, zdraviti in preoblikovati na bolje, tako posameznika kot družbo.''

Intervju je v celoti dostopen na portalu mlad.si.