Ministri so v okviru prvega delovnega zasedanja razpravljali o sodelovanju EU s partnerji na področju operacij in misij, in sicer podrobneje glede možnosti za okrepitev razvoja zmogljivosti v okviru misij EU za usposabljanje preko novonastajajočega instrumenta Evropskega mirovnega sklada (EPF). V tem delu razprave sta sodelovala tudi generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg in generalni podsekretar Združenih narodov za mirovne misije Jean-Pierre Lacroix. Evropski mirovni sklad je finančni mehanizem, ki skupaj z novimi pobudami na področju varnosti in obrambe odraža novo raven ambicij EU, zato ga je treba razumeti v kontekstu širših ciljev Skupne zunanje in varnostne politike za zagotavljanje miru, varnosti in obrambe na globalni ravni. Gre za predlog izvenproračunskega mehanizma, katerega namen bo nadgraditi financiranje skupnih stroškov vojaških operacij, kar bi se doseglo z vključitvijo upravljavskih in finančnih določil mehanizma Athena v nov predlog Evropskega mirovnega sklada. K povečanju učinkovitosti delovanja misij za usposabljanje bi prispevalo tudi tesnejše povezovanje z mednarodnimi organizacijami, kot so Nato, Združeni narodi in Afriška unija, in sicer v obliki krepitve dialoga, bolj institucionaliziranega sodelovanja, rednejše medsebojne izmenjave informacij in naučenih izkušenj ter vzajemne podpore in koordinacije. Tesnejše povezovanje bi lahko pripomoglo k izogibanju podvajanja na terenu in hkrati okrepilo situacijsko zavedanje na območjih skupnega interesa.

V razpravi je minister mag. Matej Tonin podprl idejo dvostebrne strukture Evropskega mirovnega sklada na podlagi predloga Nemčije, ki predpostavlja ločenost stebra za financiranje operacij in misij ter stebra podpornih ukrepov. Ta predlog predstavlja kompromisno in konstruktivno rešitev odprtih vprašanj, saj povečuje lastništvo držav članic in ohranja elemente avtonomnosti mehanizma Athena za financiranje skupnih stroškov operacij in misij.

Slovenija ohranja sodelovanje v operaciji EUFOR Althea v Bosni in Hercegovini (devet pripadnikov Slovenske vojske) in EUTM Mali (zaradi prilagoditve misije pandemiji covida-19 trenutno trije, sicer osem pripadnikov Slovenske vojske), nedavno pa je okrepila sodelovanje v EUNAVFOR MED Irini v Sredozemlju (trije pripadniki Slovenske vojske). Veliko pozornosti so ministri namenili razmeram v Maliju in nadaljnji podpori Sahelu. Minister mag. Matej Tonin je ob tem najavil, da bomo naš prispevek v Maliju v prihodnje okrepili. Na nacionalni ravni so bili storjeni pomembni koraki za zagotovitev celovitega pristopa z ustanovitvijo medresorskega Centra za izobraževanje in usposabljanje za sodelovanje v mirovnih operacijah in misijah, ki bo lahko prispeval k izgradnji zmogljivosti partnerskih sil na področju izobraževanja in usposabljanja. Ministri so v okviru tega zasedanja tudi izrazili podporo in solidarnost z demokratičnimi prizadevanji beloruskega naroda.

Drugo delovno zasedanje ministrov za obrambo EU je bilo namenjeno razpravi o procesu strateškega kompasa, o katerem so julija že razpravljali direktorji za obrambno politiko. Podlaga za razpravo je bil posredovan miselni dokument Evropske službe za zunanje delovanje (EEAS), ki začrtuje metodologijo in nadaljnje korake. V okviru Skupne varnostne in obrambne politike že od leta 2019 poteka pomembna razprava o nemškem predlogu vpeljave strateškega kompasa, katerega namen je povezati strateško raven z operativno ravnjo doseganja ambicij na področju obrambe in varnosti. Strateški dialog med državami bo osredotočen na štiri grozde, in sicer na krizno upravljanje, razvoj zmogljivosti in obrambno sodelovanje, partnerstva ter odpornost. Znotraj vsakega področja bodo imele države priložnost razpravljati tako o konkretnejših ciljih in interesih kot tudi o novih političnih usmeritvah in orodjih na ravni EU. Na podlagi sklepov analize bo strateški kompas predstavil usmeritve v kontekstu strateških prioritet dogovorjenega nivoja ambicij. Proces bo voden s strani držav članic z aktivno vključenostjo institucij in delovnih teles EU v samem pripravljalnem procesu. Skupna analiza groženj in izzivov naj bi prinesla razumevanje vloge EU v sklopu varnosti in obrambe tako z vidika držav članic kot z globalnega vidika. Opredeljena področja bodo poenostavila proces prepoznavanja moči posameznih držav članic. Maja 2020 je Slovenija skupaj s Francijo, Nemčijo, Belgijo, Hrvaško, Češko, Finsko, Italijo, Nizozemsko, Portugalsko, Španijo in Švedsko sopodpisala miselni dokument glede strateškega kompasa Towards a Stategic Compass on Security and Defence. Namen tega dokumenta je predstaviti stališča in ambicije glede nadaljnjega poteka procesa na ravni podpisanih držav članic.

Ob robu današnjega srečanja se je minister sestal z avstrijsko obrambno ministrico Klaudio Tanner. Pogovarjala sta se o izzivih na področju obrambe v obeh državah. Minister Tonin je avstrijski kolegici predstavil vsebino novega zakona o investicijah v Slovensko vojsko, ki je trenutno v postopku sprejemanja v Državnem zboru RS. Minister je avstrijsko kolegico povabil na obisk v Slovenijo, predvidoma oktobra letos.

V okviru tretjega delovnega zasedanja bodo obrambni ministri EU razpravljali o okolju in razmerah po pandemiji covida-19 ter o njenih učinkih na Skupno varnostno in obrambno politiko. Minister mag. Matej Tonin bo v razpravi izpostavil, da nas je pandemija postavila pred številne izzive in razkrila našo soodvisnost. Treba je izboljšati civilno-vojaško sodelovanje pri pomoči civilnim organom na področju oskrbovalnih verig, medicinskih zmogljivosti (MEDEVAC) in strateški evakuaciji. Lažji in hitrejši premik vojaške in medicinske opreme bi izboljšal naše zmožnosti v morebitnih prihodnjih pandemijah, pri čemer je lahko izjemnega pomena izboljšanje vojaške mobilnosti.

Zvočna posnetka izjav ministra Tonina (mp3):

- izjava 1
- izjava 2

Video posnetek izjave (youtubeMORS)