Zametki inštituta segajo v leto 1984, do danes pa je to postala zelo razpoznavna znanstvena inštitucija, ki je vpeta v raziskovalno delovanje tako v Avstriji, kot v Sloveniji. V zadnjih letih je njihova osrednja dejavnost zagotovo zbiranje zgodovinskih slovenskih ledinskih in hišnih imen na južnem Koroškem. Do sedaj so izdali devet zemljevidov, ki so bili zelo dobro sprejeti v lokalnem okolju ter številne domačine tudi opogumili, da so si znova upali javno spregovoriti v domačem slovenskem narečju. Še posebnega pomena pa je, da je ta imena kot nesnovno dediščino priznal tudi UNESCO. Poleg tega inštitut opravlja še številne druge raziskovalne naloge s področja življenja slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem – snemanje in zapisovanje ljudskih pesmi, urejanje zapuščin pomembnih pokojnih rojakov, zbiranje predmetov iz preteklega življenja itd. Ministrica Jaklitsch je izpostavila, da je delo inštituta neprecenljivo in da je vsekakor v vsestranskem interesu, da se raziskovanje nadaljuje in še okrepi. Pri tem jim je obljubila podporo in naklonjenost Urada.