Ministrica dr. Aleksandra Pivec se je udeležila neformalnega srečanja ministrov za kmetijstvo, ki je potekalo v nemškem Koblenzu. Tema neformalnega zasedanja je bila »Lekcije iz časa krize COVID-19 – odpornost kmetijskega in prehranskega sektorja, spoštovanje hrane, kmetijstva in živali«. Ob robu zasedanja se je ministrica dr. Aleksandra Pivec srečala še z italijansko ministrico za kmetijstvo Tereso Bellanovo in s predsednikom Odbora EP za kmetijstvo Norbetom Linsomom.

Prvi dan srečanja so si ministri v okolici Koblenza ogledali tehnološke rešitve vinogradništva na zelo strmih površinah, kjer vinogradniki skupaj z raziskovalci s pomočjo digitalizacije razvijajo nove tehnološke rešitve, ki jim omogočajo visokokakovostne proizvode in s tem ohranjanje konkurenčnosti. Razvijajo t. i. precizno kmetijstvo, kjer med drugim s pomočjo dronov izvajajo škropljenje, z infrardečimi žarki ugotavljajo različne parametre v grozdju in z uporabo mehanskega obiranja na varen način tudi znižujejo stroške  proizvodnje. To so dobre prakse sodelovanja med raziskovalci in pridelovalci, ki s podporo javnih sredstev razvijajo sodobne trajnostne rešitve prihodnjih generacij kmetovalcev v težkih proizvodnih razmerah in še težjih konkurenčnih pogojih. Hkrati se na teh strmih pobočjih s »suhozidi« in terasastimi vinogradi ohranja visoko stopnjo biodiverzitete, kar predstavlja prikaz dobre prakse sodelovanja med kmetijstvom in okoljevarstvom.

Tema »Lekcije iz časa krize COVID-19 – odpornost kmetijskega in prehranskega sektorja, spoštovanje hrane, kmetijstva in živali« sovpada z eno izmed vodilnih tem programa nemškega predsedstva Svetu EU »Skupaj za oživitev Evrope« in sicer »trajno premagovanje pandemije COVID-19, pa tudi gospodarsko okrevanje«. Poleg odziva na krizo, povzročeno zaradi epidemije COVID-19, so ministri razpravljali tudi o pomenu označevanja živil in dobrobiti živali.

Ministrica dr. Aleksandra Pivec je v svojem nagovoru na neformalnem zasedanju ministrov EU, pristojnih za kmetijstvo, opozorila na potrebno takojšnje in enotno ukrepanje na ravni EU v primeru tovrstnih kriz. Pravilno delovanje trgov in verige preskrbe s hrano ter sodelovanje med državami sta namreč ključnega pomena za zanesljivo preskrbo s hrano v celotni EU.

Tudi vnaprej bo ključna krepitev odpornosti na prihodnje izbruhe ter zagotavljanje priložnosti za obnovo gospodarstva EU. Zavzela se je za pripravo načrtov izrednih ukrepov za zagotovitev oskrbe s hrano in prehranske varnosti, ki bodo upoštevali načelo solidarnosti med državami članicami v času kriz. Prav tako je potrebno nadalje krepiti povezovanje kmetov v organizacije proizvajalcev in zadružne sisteme ter druge oblike povezovanja za krepitev njihove vloge v verigi vrednosti.

Podprla pa je tudi ukrepe Komisije v okviru Evropskega stebra socialnih pravic pri zagotavljanju teh pravic zaposlenim v prehranskih sistemih, zlasti sezonskim delavcem in tistim v prekarnih delovnih razmerjih.

V zvezi z označevanjem porekla je izpostavila pobudo Slovenije o označevanju porekla mešanic medu, s katero poziva Komisijo, da s spremembo direktive zagotovi natančnejša in strožja pravila glede označevanja porekla mešanic medu. Dejstvo je, da za sodobne potrošnike ni pomembna zgolj informacija o kakovosti proizvodov, temveč tudi o tem, kje je bila pridelana hrana.

Kar se tiče področja dobrobiti živali, gre za pomembno vrednoto za evropske državljane, saj prispeva k boju proti protimikrobni odpornosti, učinkovitejši uporabi virov in boljši družbeni odgovornosti. Slovenija podpira zamisel o enotni in urejeni shemi EU za označevanje dobrega počutja živali na izdelkih. Le tako lahko izkoristimo pripravljenost številnih državljanov EU, da po svoji izbiri spoštujejo visoke standarde.

Ministrica dr. Aleksandra Pivec se je srečala tudi z ministrico za kmetijstvo Republike Italije Tereso Bellanovo, s katero sta spregovorili o označevanju živil in se dogovorili tudi za nadaljevanje pogovorov glede obnovitve protokola za Prosecco. S predsednikom odbora za kmetijstvo v Evropskem parlamentu Nornbertom Linsem pa je ministrica izmenjala informacije glede stanja pogajanj o reformi Skupne kmetijske politike. Oba sta se strinjala, da je potrebno čim prej sprejeti stabilen pravni okvir za kupno kmetijsko politiko, vendar je za dobro implementacijo nujno dveletno prehodno obdobje.