Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja (ZVO1J)

Vlada  je določila besedilo Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja (ZVO1J) ki bo poslan v  obravnavno v Državni zbor po skrajšanem postopku. Predlog ZVO1J ureja tri vsebinska področja. Največji del je namenjen uskladitvi zakonske ureditve z Direktivo 2018/410/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2018, pri čemer predlagane spremembe ne spreminjajo sistema trgovanja s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji, ki je bil vzpostavljen že v letu 2005, temveč omogočajo njegovo nadaljevanj po 31. 12. 2020. Glede na veljavno ureditev  predlog prinaša pomembnejšo vsebinsko spremembo le v delu, ki se nanaša na možnost porabe sredstev, pridobljenih na dražbi emisijskih kuponov, in sicer daje zakonsko podlago, ki bo omogočila, da se sredstva sklada namenijo tudi za kritje posrednih stroškov zaradi stroškov emisij toplogrednih plinov. V ta namen pa bo treba sprejeti še predpis, s katerim se bodo podrobneje določili način in pogoji za dodelitev finančnega nadomestila sektorjem ali delom sektorjev, ki so izpostavljeni tveganju premestitve emisij ogljikovega dioksida (CO₂₎ zaradi posrednih stroškov, ki nastanejo zaradi stroškov emisij toplogrednih plinov in se prenesejo na cene električne energije.

Predlog zakonske spremembe je namenjen tudi začasni ureditvi vprašanja proizvajalčeve razširjene odgovornosti z namenom, da se do celovite sistemske ureditve tega vprašanja, odpravijo anomalije v delovanju sistema. S predlogom se spreminja 20. člen zakona, ki določa, da morajo proizvajalci za izdelke, za katere velja proizvajalčeva razširjena odgovornost, zagotavljati in financirati predpisano ravnanje z rabljenimi izdelki in z vsemi odpadki, ki na območju Slovenije nastanejo iz izdelkov, za katere velja proizvajalčeva razširjena odgovornost. To svojo obveznost proizvajalec izvaja bodisi sam (samostojno) ali skupaj z drugimi proizvajalci (skupno), tako da za to pooblasti združenje proizvajalcev izdelkov ali drugo gospodarsko družbo. Če je slednjih več, je že na zakonski ravni predvideno, da posamezno združenje oziroma gospodarska družba te obveznosti v svojem imenu in na račun proizvajalcev opravlja v ustreznem deležu. Proizvajalci pa ostanejo finančno odgovorni za izpolnitev obveznosti ravnanja z odpadki, če jih ne izpolni njihovo združenje oziroma gospodarska družba.

Spreminja se tudi 101.a člen, in sicer tako, da v določenih primerih omogoča, da lahko vlada v zakonsko določenih primerih omogoči izjemo od zahteve izvajanja obratovalnega monitoringa preko pooblaščenega izvajalca, pri čemer pa je dolžna predpisati tudi pogoje za takšno izvajanje monitoringa. Izjema je uvedena zlasti zaradi sprememb zaključkov o najboljših razpoložljivih tehnologijah (BAT), ki terjajo trajne in dnevne monitoringe.

Sklep  o izvedbi državnega prostorskega načrtovanja za polje vetrnih elektrarn Paški Kozjak

Vlada je sprejela Sklep o izvedbi državnega prostorskega načrtovanja za polje vetrnih elektrarn Paški Kozjak. Postopek priprave in sprejetja državnega prostorskega načrta za polje vetrnih elektrarn Paški Kozjak (DPN) se v skladu s tem sklepom izvede na podlagi 84. do 90. člena Zakona o urejanju prostora (ZureP-2). Sklep o izvedbi državnega prostorskega načrtovanja za polje vetrnih elektrarn Paški Kozjak je pripravljen na podlagi pobude Ministrstva za infrastrukturo. Načrtovana je postavitev polja vetrnih elektrarn s štirimi vetrnimi agregati in spremljajoče ureditve na ovršju Paškega Kozjaka ter priključitev v omrežje z dvosistemskim 20 kilovoltskim (kV) kablovodom v razdelilno transformatorsko postajo (RTP) Trnovlje.

Načrtovana izgradnja polja vetrnih elektrarn (PVE) Paški Kozjak bo prispevala k povečanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov. Cilj energetske in podnebne politike Slovenije je zagotoviti zanesljivo, varno in konkurenčno oskrbo z energijo na trajnostni način, in sicer tako, da se zagotovi prehod v podnebno nevtralno družbo in dosežejo cilji trajnostnega razvoja. Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), ki sledi določilom Strategije razvoja Slovenije, potrjuje kot ciljno vrednost do leta 2030 vsaj 27% delež obnovljivih virov v končni rabi energije, od tega 43 % delež v sektorju električna energija. V ocenjenem začrtanem poteku po posameznih tehnologijah obnovljivih virov, ki jih Slovenija namerava uporabiti za uresničitev skupnih in sektorskih začrtanih potekov za energijo iz obnovljivih virov od leta 2020 do leta 2030, je tudi vetrna energija.