Predsednik vlade Janez Janša se je danes udeležil 24. posveta slovenske diplomacije, ki je potekal na Brdu pri Kranju, in nagovoril zbrane diplomate. V nagovoru je predstavil poglede na aktualne teme mednarodne skupnosti, ki sta jo zaznamovali predvsem Brexit in pandemija novega koronavirusa.

Izstop Velike Britanije po mnenju predsednika vlade pomeni "geostrateško katastrofo, katere posledice bomo zdravili še dalj časa." "Kratkoročno in srednjeročno je to večji problem za nas, ki smo ostali kot za tiste, ki so izstopili. Tega koraka ni mogoče razložiti z racionalnimi dejstvi, saj je Velika Britanija znotraj EU imela enega najbolj ugodnih položajev. Bili so zraven tam, kjer so mislili, da jim koristi in ni jih bilo tam, kjer niso imeli koristi.  Nobena od držav, ki smo se Evropski uniji pridružili kasneje, si ni mogla privoščiti takšnega privilegiranega položaja" je dejal predsednik vlade in nadaljeval, da se sedaj išče nova ravnotežja, ki se vzpostavljajo. "Pri vseh pomembnejših odločitvah, ki so bile sprejete v roku zadnjega leta se pozna, da britanskega glasu ni. Ko gre za zunanjo skupno in varnostno politiko, je ta manjko očitno občuten," je poudaril premier Janša. Ob tem je navedel, da to ne pomeni, da države sedaj, ko je ena članica znotraj EU manj, lažje pridejo do dogovora, temveč da so se pomembno spremenile težiščne točke, še posebej, ko gre za razprave o enotnem trgu in ko gre za razprave o varnostni politiki. "Tu vseh odgovorov še ni na mizi. Pred nami je zasedanje Evropskega sveta, ki bo posvečen Belorusiji in težavam v Vzhodnem Sredozemlju oziroma konfliktu med Turčijo, Grčijo in Ciprom in to zasedanje bo najbolj jasno pokazalo, kje se težišče po Brexitu ustvarja."

Predsednik vlade Janez Janša je dejal, da bo naslednje mesece in leta bistveno zaznamovala pandemija koronavirusa, na katerega je bila Evropska unija nepripravljena, čeprav je to bilo nekaj, kar se je nekoč že zgodilo, ne v življenju naše generacije, a vseeno v času, ki je zabeležen, na primer  v času španske gripe, ebole. "Ta pandemija nas je, če se koncentriram na Evropo, postavila v položaj, kjer je Evropa zgledala kot v srednjem veku – v nekaterih državah se je uvajalo skorajda vojno stanje, obujalo se je zakone izpred desetletij, stoletij, na podlagi katerih se je plenilo tovor, osebno zaščitno opremo, prepovedovalo izvoze kritične opreme," je naštel premier Janša in dodal, da se je bilo treba neposredno pogovarjati o zelenih linijah za tovorni promet, o sprostitvi blokad. "Čez noč smo prišli v stanje, za katerega smo verjeli, da ga v Evropi enostavno ne more biti. Trajalo je dolgo časa, da se je vzpostavila približna normalnost," je poudaril premier in nadaljeval, da optimizma vendarle še ni.  Kot svetlo stran reakcij ob koronavirusu pa je izpostavil finančno plat. "Za razliko od reakcij zadnje ekonomske in finančne krize, so bile reakcije ECB, Evropske komisije in mednarodnega denarnega sklada večina pravočasne, dovolj robustne, zato ni prišlo do enakih posledic, kot smo jih v Sloveniji dalj časa čutili po letu 2008. To je dobra plat," je dejal Janša. Nadaljeval je, da "tudi zadnji dogovor, preboj, ki je bil dosežen na julijskem Evropskem svetu, kjer smo dosegli dogovor o daleč najbolj obsežnem finančnem svežnju EU, kjer smo imeli skupaj sedemletni finančni okvir in sklad za okrevanje v višini, kakršne še ni bilo, je svetla točka, kjer se je pokazalo, da ko gre za ključne stvari z najbolj dolgoročnimi posledicami, Evropa še vedno najde dogovor."

"Vsi upamo, da bo na voljo učinkovito cepivo, zdravilo ali oboje. Napovedi so vedno bolj optimistične in smo na točki velike verjetnosti, ko se bo to našlo, a kljub temu je jasno, da nas do takrat čaka še nekaj težkih mesecev, za katere bo potrebno zelo tehtati, pa tudi kar se tiče širšega okolja, usklajevati ukrepe, kajti še ene zaustavitve javnega življenja si nobena država ne more privoščiti in temu se je mogoče izogniti samo, če  smo se iz tega, kar se je dogajalo spomladi, nekaj naučili," je dejal Janez Janša. Predsednik vlade Janez Janša se je slovenskim diplomatom zahvalil za učinkovito sodelovanje v času epidemije z izmenjavo izkušenj in dobrih praks v posameznih državah. Medsebojna pomoč in izmenjava znanja je v času epidemije predstavljala najvišji nacionalni interes.

Premier Janez Janša je diplomate opozoril tudi na umetno ustvarjeno dilemo ali "sago o jedrni Evropi".   "Ko smo se na referendumu odločali o vstopu v EU, nismo glasovali za EU, kjer bodo prvo- in drugorazredne države, temveč smo verjeli v enakopravnost in da bodo veljala ista merila za vse, ko gre za procese odločanja. V Evropsko unijo smo vstopili z zavedanjem, da vstopamo v okolje, ki je civilizirano, ki je vrh zahodne civilizacije, kjer ne bomo enakovredni po številu prebivalcev in po BDP-ju ali po ekonomski ali vojaški moči, bomo pa enakopravni po temeljnih pravicah in po temu, da bodo ista merila veljala enako za vse, ko gre za procese odločanja in za vse ostalo,"  je dejal premier in poudaril, da smo s tega vidika tudi v dobri veri podpisovali Lizbonsko pogodbo." Navedel je, da v Lizbonski pogodbi ni prvo in drugorazrednih članic in v njej tudi ni pojma jedrna Evropa. "Problem pri pojmu jedrne Evrope ni v tem, kaj naj bi ta jedrna Evropa bila, ampak v psihološkem vidiku. Kdor uporablja paradigmo jedrne Evrope priznava, da sam ni del le-te oziroma, da ni še tam, kar se od zunaj dojema povsem drugače. Od zunaj te razprave o jedrni Evropi izgledajo kot da ima država kompleks manjvrednosti, kot da se želi pridruževati taboru, ki ga drugi niti ne vidijo in pobirati drobtine iz te mize. Mi se v Evropski uniji ne počutimo manjvredne, niti drugorazredne, niti nismo v situaciji, ko bi se morali vnaprej za kogarkoli opredeljevati," je povedal premier Janez Janša in dodal, da je Evropska unija povezava kompromisov, sklepajo se takšni in drugačni dogovori, pri sprejemanju odločitev so zavezništva zelo različna. Odpovedovati se vnaprej tej fleksibilnosti in prednosti je po njegovem mnenju nesmiselno in v neskladju s tem, kar smo izglasovali na referendumu o vstopu v Evropsko unijo in v neskladju z duhom Lizbonske pogodbe. 

Predsednik slovenske vlade je nato nanizal nekaj primerov o ravnanju države. "Slovenija je sicer v nasprotju z dotedanjo politiko podprla idejo o uvedbi t. i. evroobveznic za financiranje okrevanja evropskega gospodarstva po pandemiji covida-19.  To smo podprli, ker je prišla situacija, drugačna od vsega prej. V državah kot sta Italija in Španija, ki sta bili v pandemiji najhuje prizadeti, se ta podpora ni pozabila in se to pomni. Ko smo mi zaščitno opremo iskali po celem svetu in smo jo najprej dobili od Čehov, tudi mi tega ne bomo pozabili in bomo to pomnili," je poudaril predsednik vlade in opozoril, da je vsak kompleks manjvrednosti znotraj EU nezaželen. "Imamo tako kot vsaka država članica o posameznih vprašanjih različne interese in stališča, in smo se o njih pripravljeni pogajati, ampak nikoli iz vidika manjvrednosti," je dejal.

"Prosim, da se ne naseda na neke umetne dileme, ki nikomur ne služijo," je še dejal in dodal, da ker se po Brexitu gradi nova geometrija EU, je občutek večje samozavesti še toliko bolj pomemben. "Slovenija v teh odnosih znotraj EU ne bo tretirala ostalih držav članic za prvo in drugorazredne, za nas so vsi dobrodošli in enaki partnerji. Kjer bomo imeli možnost pomagati pri reševanju in blažitvi konfliktov, bomo to delali," je poudaril premier Janez Janša.

Kot je še izpostavil, je v strateškem interesu Slovenije, da se EU ohrani, da se stabilizira na temelju Lizbonske pogodbe, da se zaokroži schengenski prostor in evroprostor, da se nadaljuje širitev in da bo Evropa dokončno cela in svobodna, kar je strateški interes od ustanovnih očetov EU dalje. "Interes Slovenije je, da napredujemo in da stabiliziramo regijo jugovzhodno od nas, " je dejal predsednik vlade po mnenju katerega močnejšega instrumenta kot je pozitivna privlačnost Evropske unije ni in ga tudi v prihodnje ne bo.

Svoj nagovor je zaključil s kratkim pogledom na dve konfliktni točki v naši soseščini, in sicer v Belorusiji in Vzhodnem Sredozemlju. "Slovenija je del EU, del zveze Nato in če smo del neke skupnosti, potem smo tej skupnosti lojalni. S to skupnostjo sprejemamo odločitve, dobrobiti in tveganja te skupnosti," je zaključil premier Janez Janša.