Poklicno in strokovno izobraževanje

V središču pozornosti letošnje izdaje Pogleda na izobraževanje 2020 je poklicno in strokovno izobraževanje in usposabljanje, ki ga je kriza, povezana s COVID-19, še posebej prizadela. Kot je v uvodu v letošnji EAG zapisal Angel Gurría, generalni sekretar OECD, »je omejevanje socialnih stikov in zaustavitev podjetij otežilo ali onemogočilo praktično učenje in učenje na delovnem mestu, ki sta ključnega pomena za uspeh poklicnega in strokovnega izobraževanja. Ima pa ta sektor osrednjo vlogo pri zagotavljanju usklajevanja izobraževanja in dela, uspešnega prehoda na trg dela in je pomembno za zaposlovanje in okrevanja gospodarstva na splošno.«

Letošnja izdaja, ki se bolj poglobljeno posveča poklicnemu in strokovnemu izobraževanju, kaže, da so mlajši odrasli s poklicno ali strokovno srednješolsko izobrazbo bolj pogosto zaposleni od njihovih vrstnikov, ki so končali gimnazijo (splošni program), vendar se ta prednost s starostjo zmanjšuje. V EAG najdemo podatke o vključenosti v programe poklicnega in strokovnega izobraževanja, napredovanju po teh programih in zaslužku diplomantov poklicnih in strokovnih programov v primerjavi z manj in bolj izobraženimi. Podatki kažejo, da dijaki pogosteje zaključijo poklicni ali strokovni program, če le-ta omogoča neposreden dostop do terciarnega izobraževanja.

Podatki za Slovenijo

V Sloveniji je po podatkih, zajetih v EAG, delež za izobraževanje v BDP leta 2017 ostal na isti ravni kot  že dve leti prej, v OECD je sicer v povprečju višji kot pri nas, a se je malenkost znižal v primerjavi z letom prej. Delež javnih izdatkov v BDP za predšolsko vzgojo in varstvo je bil pri nas višji kot povprečno v državah OECD. Razmerje med zasebnimi in javnimi sredstvi, ki smo jih v Sloveniji namenili za izobraževanje, je ostalo stabilno.

S pomočjo podatkov EAG lahko ugotovimo, da v Sloveniji le pet od stotih mladih odraslih ne dosega srednješolske izobrazbe, kar je manj od povprečja OECD. Dobra polovica je srednješolsko izobraženih, od tega imajo štiri petine poklicno ali strokovno izobrazbo. Več kot štirje od desetih mladih odraslih so terciarno izobraženi, kar nas uvršča med države, ki so zelo blizu povprečja OECD.

Slovenski osnovnošolci imajo manj ur obveznega pouka kot povprečno njihovi vrstniki v OECD, vendar pa jim je na voljo večji obseg neobveznega pouka in drugih dejavnosti, kot so dopolnilni in dodatni pouk, interesne dejavnosti in neobvezni izbirni predmeti. V mnogih državah tovrstnih neobveznih dejavnosti ne ponujajo.

V EAG so tudi podatki o virih, vloženih v poklicno in strokovno izobraževanje in usposabljanje, tako finančnih kot človeških. V povprečju so v državah OECD izdatki za izobraževalne ustanove poklicnega in strokovnega izobraževanja na dijaka višji kot v splošnem izobraževanju, v Sloveniji je to obrnjeno. Izdatki na študenta višjega strokovnega izobraževanja pa v Sloveniji predstavljajo le tretjino zneska, ki ga za študenta namenjajo jo v povprečju države OECD.

Predstavitev v živo

Predstavitev si lahko ogledate tudi v živo, in sicer v virtualnem okolju, v torek, 8. septembra 2020, ob 13.00. 

Za dogodek se lahko registrirate na spletni strani OECD. 

OECD je pripravil tudi posebno publikacija o vplivu epidemije na izobraževanje "COVID-19 Brochure".