Na pobudo slovenskih pridelovalcev vina teran ter na podlagi sklepa Vlade RS in v skladu s sklepi Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Odbora za zadeve EU Državnega zbora RS, je Slovenija septembra 2017 na Splošno sodišče EU vložila tožbo, s katero je izpodbijala Delegirano uredbo Komisije, ki določa izjemo za označevanje sorte vinske trte teran na vinih, pridelanih v hrvaški Istri. Danes je Splošno sodišče EU v Luksemburgu z nepravnomočno sodbo zavrnilo tožbo Slovenije.

Pravni red EU določa splošno prepoved označevanja vin s sorto vinske trte, ki vsebuje naziv zaščitene označbe porekla. Namen te prepovedi je zlasti preprečevanje zavajanja potrošnikov in poštena konkurenca na trgu EU. Zakonodaja Komisiji sicer pod določenimi pogoji omogoča, da lahko odobri tudi izjemo od te prepovedi. Slovenija pa je v sodnem postopku dokazovala, da je bil v primeru podelitve izjeme za označevanje hrvaških vin iz sorte teran kršen pravni red EU, saj za podelitev izjeme niso bili izpolnjeni osnovni pogoji:

• vložitev zahteve Hrvaške za odobritev izjeme pred njenim pristopom k EU,
• podaja soglasja Slovenije za odobritev izjeme,
• odločitev Komisije o zahtevi Hrvaške za izjemo takoj po pristopu Hrvaške k EU, oziroma najkasneje pred pričetkom trženja vina letnik 2013, v skladu s prakso Komisije pri prejšnjih pristopih držav k EU, in
• odsotnost nevarnosti zavajanja potrošnikov in izničenja slovenske zaščitene označbe porekla teran.

V postopku sprejemanja Delegirane uredbe je bila Slovenija soočena z informacijsko asimetrijo, saj sta Komisija in Hrvaška zavračali razkritje ključnih dokumentov iz časa pred pristopom Hrvaške, za katere sta trdili, da utemeljujejo pravico hrvaških pridelovalcev do te izjeme.

Po današnji odločitvi sodišča ostaja v veljavi izjema označevanja za hrvaško vino z imenom sorte teran, pod pogojem, da sta naziva Hrvatska Istra in teran v istem vidnem polju ter zapis besede teran z manjšimi črkami kot Hrvatska Istra. Kljub odločitvi sodišča pa ime Teran na ozemlju EU ostaja zaščitena označba porekla izključno za slovensko vino, ki se tradicionalno prideluje iz sorte vinske trte refošk na geografskem območju Krasa, saj predmet tega sodnega postopka ni bilo vprašanje veljavnosti slovenske zaščite terana, pač pa le veljavnost Hrvaški odobrene izjeme.

Z razpletom sodnega postopka Slovenija ni zadovoljna in bo sodbo najprej podrobno preučila ter se nato odločila o nadaljnjih korakih. Današnja sodba namreč še ni pravnomočna, saj ima Slovenija možnost v roku 2 mesecev in 10 dni od njene vročitve, pri Sodišču vložiti pritožbo omejeno na pravna vprašanja.